rosonero je napisal/-a:še mojih par centov:
Avtor teme tedensko naredi 1100 km...oziroma 220 dnevno oziroma 4400 mesečno oziroma cca 53.000 letno
Predelava na plin bo stala nekje okol 1500 eur, boljše naprave tudi več ( imena naprav in monterjev namenoma niso omenjena )
Poraba plina je realno v letnem povprečju višja za en liter od bencinske, enaka ali malenkost višja plina kot bencina škoduje motorju. Razlog razlike v porabi je v kalorični vrednosti plina in bencina.
Težave zaradi uporabe plina se kažejo v poškodbah glave motorja , ventilov in njihovih sedežev. Zadevo "blaži" tekočina za mazanje ventilov, naprava za doziranje te tekočine mora biti obvezno biti elektronska, za vsak cilinder posebej.
Prednosti :
- Renaultov 1.6 motor prenaša plin ( seveda ob uporabi tekočine za mazanje ventilov ), tudi drugače neproblematični motor
- Cenejša vožnja - liter plina je trenutno občutno cenješi od bencina
- Manj obremenitev za izpušni sistem
- Ekološko čisteješa vožnja
Slabosti:
- visok strošek vgradnje : okoli 1500 eur
- Težave z plinsko instalcijo zaradi nestokvnosti monterja ali kakovosti same naprave
- Uporaba plina pokaže napake, katere pri bencinu niso ponavadi niso opazne ( recimo razna "trokiranja" )
- V primeru raznih okvar zna večina mehanikov krivit plinsko instalcijo za razlog okvare, še sploh ko " norijo" kakšni senzorji
- Različne cene plina: v plinarni na verovški v lj je občutno cenejši kot recimo na petrol, tuš oil ali mol/ omw črpalkah. Na prvi pogled ni veliko ampak pri polnem rezervoraju znese tudi več eur. Cena ni regulirana z strani države ( vsaj vse dokler se ne bo spomnila, famozna uredba o ceni plina katera mora biti 50% cen bencina ne obstaja ), torej lahko ponudniki sami višajo / znižujejo ceno.
- Kakovost plina: le ta vpliva na porabo, če je slaba se poraba poviša ( tudi tukaj velja podoben princip kot za slo bencin ali nafto - slaba kakovost napram zahodu ) in s tem se skrajša servisni interval plinske instalcije zaradi nečistoč v plinu.
- Doseg z plinom : glede na v 1100 km tedensko, lahko avtor ob uporabi toroidnega rezervoarja ( na meste rezervne gume ) pričakuje 2 obiska črpalke tedensko , včasih tudi tudi 3 ( kadar pač matematika porabe pride tako )
- pritisk v črpalkah : Tu velja najprej omeniti varnostno rezervo v rezervoarju plina ki je omejena na 80 % ...torej volumen je 50 natočino lahko 40 litrov plina. In sedaj v takšen rezervoar natočimo 47 l plina. Možna sta dva razloga: ali se nekdo igral z plovcem ventila rezervoarja ( problematično glede vidika varnosti ) ali pa nekaj ne štima z črpalko
- "bojler v prtlažniku": za povečanje dosega z plinom se avtor lahko odloči za motažo cilindričnega rezevoarja( "bojlerja") v prtljažnik. Poveča se doseg a večina prtlažnika je zasedena. Tu velja še omeniti "kit za flikanje gum". katerega uporabniki namestijo v avto namesto da bi s seboj vozili rezervno gumo. Dotični kit je super zadeva, pri majhih luknjicah, ko pa presekaš gumo pa lahko kličeš samo avtovleko. Kdo krijje v tem primeru stroški avtovleke ne vem, ponavadi pa se to običajno zgodi v slabem vremenu ponoči in daleč od doma, pač zakonitosti gospoda Murphya.
- cene servisov plinske instalacije: dodaten strošek na vsakih 10 /15/ 20.000 km .....Nečistoče v plinu kot že omenjeno krajšajo interval . Cena servisa zna varirati eneko kot pri avtomobilu ( mali in veliki servis ). Zaradi uveljavljanja možnih garanacijskih zahtevkov v zvezi z plinsko napravo so servisi seveda obvezni, s čimer se pojavi nov dodaten strošek. ( povprečni strošek servisov za 100.000 km se giblje nekje okoli 450 eur )
Evo zgornji zapis je kratek povzetek zadev, katere lahko avtor pričakuje v primeru predelave svojega vozila na plin.
K temu dobremu prispevku dodajam še par komentarjev:
- na plin prevozil z istim avtom 150k km brez kakršnih koli težav, le menjava filtra na 20k km in malo nazaj menjava plinkih injektorje (po 150k km so bili že izrabljeni), strošek 80€
- poleg plina je treba upoštevati še (majhno) porabo benca za vžig in ogrevanje (pri meni okoli 0.8 l/100)
-kot že povedano, tekočina za mazanje ventilov je koristna, ker pri zgorevanju plina ni nečistoč, ki običajno mažejo ležišča ventilov, obvezno nabaviti elektronsko napravo in ne tako na podtlak
- alternativa temu je tudi redno nastavljanje ventilov (na 30k km), če se to da narediti poceni in brez težav
- kar se tiče podzemnih garaž, je prepoved neumnost. Plinska instalacija ima na rezervoarju elektromagnetni ventil, ki je vedno zaprt, razen ko avto deluje na plin. Torej bi bila edina možnost, da plin izteče, okvara tega ventila (v preostanku instalacije je pri stoječem vozilu zanemarljivo malo plina), ker pa je le-ta varnostni (torej eksplicitno zaprt dokler ga vklop ne odpre), je taka možnost zelo zelo majhna.
- kar se tiče varnosti, je bencinski rezervoar precen nevarnejši kot plinski. Ta je za razliko od bencinskih, narejen iz jekla in testiran na 30barov. Kot rečeno ima tudi
varnostni ventil, ki ob prevelikem tlaku kontrolirano izpusti plin. Če se rezervoar predre, plin izpari v usmerjenem curku in se ne razlije, tako kot bencin.
Tule je link na video, kjer so zažgali na plin predelan avto. Avto je mirno
zgorel in ne eksplodiral, kot bi pričakovali ljubitelji ameriških akcionerjev
. Iz tega sledi, da je avto precej bolj bencinska kot pa plinska bomba.
- delovanje plisnke naprave je precej odvisno od izkušenj monterja, izberite takega, ki ima veliko referenc na forumih in
je že vgrajeval v tvoj avto.
- kvaliteta plina: jaz osebno tankam na petrolu, probal sem tudi z Verovškovo, a je bila poraba za liter večja (tankal enih petkrat zapored). Take so pač moje izkušnje, nekateri imajo drugačne. Mogoče bi moral le dlje časa "trenirati" računalnik na nov plin.
- aja, še to, moj avto je Subaru Forester prejšnji model.