Preko pokrivne vodne barve bi moral pobarvati še z brezbarvnim lakom. Akrilnega dobiš v spreju v merkurju in podobnih trgovinah, še boljši pa je dvokomponentni lak. Vodna barva brez zaščite ni obstojna.

Sicer nisem strokovnjak, ampak kolikor vem, je treba rjavino odstraniti popolnoma, pa to ne z brusnim papirjem ampak se s fleksarco odžaga, nato se pa privari nov kos pleha. Drugače bo rjavina udarila nazaj in se ni nič naredilo.

Kos se odžaga takrat, ko rja pride skozi. Površinsko rjo se pa pobrusi, premaže s pretvornikom rje, dvokomponentno temeljno barvo, pokrivno barvo in dvokomponentnim brezbarvnim lakom.

domen90 je napisal/-a:Kos se odžaga takrat, ko rja pride skozi. Površinsko rjo se pa pobrusi, premaže s pretvornikom rje, dvokomponentno temeljno barvo, pokrivno barvo in dvokomponentnim brezbarvnim lakom.

In kje imaš na avtu površinsko rjo? Glede na to, da 99% rje prihaja od znotraj navzven, pri raznih spojih pločevine in dvojnemu plehu ...

domen90 je napisal/-a:Kos se odžaga takrat, ko rja pride skozi. Površinsko rjo se pa pobrusi, premaže s pretvornikom rje, dvokomponentno temeljno barvo, pokrivno barvo in dvokomponentnim brezbarvnim lakom.

In pri takem postopku rja ne udari ponovno ven čez leto ali dve? Je "permanenta" rešitev?

f.taunus je napisal/-a:

domen90 je napisal/-a:Kos se odžaga takrat, ko rja pride skozi. Površinsko rjo se pa pobrusi, premaže s pretvornikom rje, dvokomponentno temeljno barvo, pokrivno barvo in dvokomponentnim brezbarvnim lakom.

In kje imaš na avtu površinsko rjo? Glede na to, da 99% rje prihaja od znotraj navzven, pri raznih spojih pločevine in dvojnemu plehu ...

Ni čisto tako. Rja se nikoli ne pojavi na notranji strani in se prežre navzven, pač pa je vzrok rjavenja na notranji strani, kjer se zadržuje vlaga. Le-to potem potegne skozi pleh in se najprej pokaže na zunaji strani ter napreduje proti notranji. Smo s kamero notranjost pragov pri mojem ex-avtu in ni bilo sledov rje na notranji strani. Ko sem brusil zunanjo stran, pa sem vso rjo odstranil, ostala je le čista srebrna pločevina. V spoje se pa potem našprica vosek (tak, ki je ob deformaciji sposoben zalivati razpoke), da se prepreči stik vode in kisika do tiste rje, ki ni bila odstranjena.

Na mojih ex-avtomobilih drži na enem že drugo, na drugem pa tretjo zimo in nič ne kaže, da bi se spet kaj kuhalo spodaj.

DePalmo je napisal/-a:

domen90 je napisal/-a:Kos se odžaga takrat, ko rja pride skozi. Površinsko rjo se pa pobrusi, premaže s pretvornikom rje, dvokomponentno temeljno barvo, pokrivno barvo in dvokomponentnim brezbarvnim lakom.

In pri takem postopku rja ne udari ponovno ven čez leto ali dve? Je "permanenta" rešitev?

Permanentno ni nič. Čez 200 let bo od tvojega avtomobila ostal kvečjemu kak kos nerazgradljive plastike in stekla. Je pa to rešitev, ki bo držala najmanj za časa tvojega lastništva avtomobila. Pogoj je, da narediš kvalitetno.

Ličarji radi pravijo, da bo čez zimo ali dve udarilo ven. S tem ti na malce lepši način povejo, da se jim ne da ubadat s temeljitim odstranjevanjem rje, da bo čez namalal frišno barvo, ko bo pogledalo ven, pa pač bo, pripelji še 1x. Pravtako še nisem slišal za ličarja, ki bi uporabljal pretvornik rje. Zdaj se bo kdo vpičil in vprašal zakaj pa pretvornik rje, če naj bi bila le-ta odstranjena. Zato, ker je čisto možno, da so ostale v plehu pikice rje, ki s prostim očesom niso vidne. Ti nevtralizatorji so sposobni ustaviti še kaj večjega kot prostemu očesu nevidne pikice, sploh pa je preventiva boljša kot kurativa.

Pri domačih popravilih je pa največkrat težava v napačnih materialih. Dvokomponentnih temeljnih barv in lakov na smolni osnovi doma ne uporabi nihče, kupuje se akrilne barve v merkurju, obiju, etc., ki ne zaščitijo pleha tako kot bi ga morale. Ti spreji so primerni za pacanje, kjer ne prebrusiš tovarniške zaščite, v kolikor pa brusiš skozi tovarniško zaščito do pleha, ga pa noben akril ne bo več zaščitil.

Na koncu pa k zaščiti največ pripomore, da se votle dele našprica s krown oljem ali pa kvalitetnimi voski (Wurth, Dinitrol).

Jaz sem vedno rjo odstranjeval sam, potem pa peljal ličarju, da je pobarval kvalitetno in s pravim materialom. Na koncu pa še kompletna zaščita avta s krown oljem in na določenih mestih (notranji robovi blatnikov, vrat, havbe, prtljažnika) z voskom.

Aja še to, najkvalitetnejša ostranitev rje je s peskanjem. Obstajajo manjše naprave, ki so sposobne peskati lokalno in odstranijo vso rjo, ki jo je možno doseči.

200 let je pretiravanje, zato sem napisal permanentno z narekovaji. Problem je ravno v tem kot si rekel, lahko ostanejo pikice rje katere s prostim očesom ne vidiš in to pač ponovno začne rjaveti in bo udarilo ven slej ko prej. Imam ravno poškodovan avto in se bo poštimalo še par stvari od prej (rjavina). Prvi klepar/ličar je rekel da bo pač čez leto ali dve udarilo ven. Ta ne dobi posla od mene, drugi mi je rekel da se rjavi kos odreže in nadomesti z zdravim, kar pa mislim da je boljša oz. bolj permanentna rešitev.

Nisem pa še nikoli slišal za ta pretvornik rje. To je, laično, kaj? Ustavlja oz. zavira rjo? To se namaže pod primarno barvo, direkt na pleh? Sprašujem da bom tega ličarja za keteraga sem se odločil, povprašal še malo o tem.

Vosek kateri omenjaš, ta zapolni celoten prostor in ne pusti več zraka zraven ali se ga nanese samo na notranje stene pleha? Koliko pa je to dodatne teže, če bi naprimer zalil oba pragova?

Dinitrolov in wurthov pretvornik dejansko delujeta. Saj pravim, na mojem prvem bimmerju (e46 318i) drži že tri leta, na drugem (e46 330xi) pa drugo leto. S kolegom sva septembra pacala vsak svoj trenutni avto, jaz e46 318i, on e46 323i. Rje nisva šla čistit tako natančno, kot sem jo na prvih dveh bmwjih, jaz je nisem zato, ker sem kupil skret za 2 jurja, on pa zato, ker je hitro zadovoljen. Delala sva enako, s to razliko, da sem jaz prej pošprical z dinitrolovim rostoff pretvornikom. On ima po pol leta že vse mehurjasto, pri meni ni sledov, da bi se kaj delalo.

Pobrskaj za mojo temo BMW 330xi v galeriji, pa boš našel še slikovni material kako sem se lotil rje in kako se dela s pretvorniki. Sicer pa na internetu obstaja več eksperimentov, kjer rjave neočiščene kose pleha premažejo z različnimi pretvorniki ter pustijo pod milim nebom.

Vosek ne predstavlja nobene teže. Piksna 500Ml je dovolj za dva avta, ne rabiš špricat povsod, ampak samo po spojih. Sredi vrat npr. ti ne bo nikoli začelo rjavet, zato našpricaš samo notranji rob. Sicer to zahteva nekaj podiranja (vratne tapete), ampak je vredno, ker imaš potem mir. Jaz uporabljam dinitrolov in wurthov vosek. Ko ga prožiš iz piksne je tekoč kot voda, v cca. 30 sekundah se pa strdi v čvrst rjav tanek sloj, tako da prodre v vse špranje in je odporen na mehanske poškodbe. Notranje robove blatnikov pa prej temeljito očistim (razredčen APC + čopič), odstranim kolesa in koloteke, ter potem lepo našpricam in obrišem ostanek, ki steče. Teže od tega ni nobene, itak delaš tanke sloje, cilj je preprečitev zadrževanja vode v špranjah in na mestih, kjer zadrževanje vode povzroča rjavenje.

Če pa narediš popolno zaščito s krown oljem, se pa porabi 3 litre olja, s tem da ga kakšen liter kasneje odteče. Spet to ni nobena teža. Za pragove bi jaz raje uporabil krown olje, ker se zna zgodit, da bo vosek zamašil odtočne kanale in ti bo notri stala voda. Na vratih vidiš kam špricaš in lahko luknje sproti čistiš z zobotrebcem, pri pragovih je pa to težje, oz. skoraj nemogoče, bi rabil zelo dolgo razpršilko in kamero.

Sem preletel temo, super avto, odlično si tole rihtal. Imam tudi sam željo enkrat imeti takega BMWja Boš prodajal čez kako leto, dve?

O tem pretvorniku rje pa nisem zasledil enega pomembnega podatka (ali pa sem ga zgrešil). Rjavino spucaš, namažeš, nato pa še enkrat spucaš do čistega ali se gre direkt z barvo čez?

Bom o tej zadevi defenitivno povprašal ličarja, ker en del pri meni ne rjavi tok, je dejansko dobro začelo in mi ga je malo škoda rezat, drugo rjavino bo pa verjetno kar treba, ker rjavi že dve leti, avto je pa skos na prostem (nimam garaže).

O tem pretvorniku rje pa nisem zasledil enega pomembnega podatka (ali pa sem ga zgrešil). Rjavino spucaš, namažeš, nato pa še enkrat spucaš do čistega ali se gre direkt z barvo čez?

Kot piše v navodilih.

Pri ferosanu ni potrebno brusiti

Ravno ferosan je potrebno brusiti, ker je kislina, ki razžre rjo in verjami, da nočeš barvati preko tistega "dreka", ki nastane, ko ferosan opravi svoje. S tem da ferosan ima drugačno funkcijo, ferosan rjo odstranjuje (čeprav slabo, za kakšno ograjo je dober, za avto pa ne), pretvornik pa preprečuje širjenje/napredovanje in se uporablja zato, da tisto kar ni odstranjeno, ne udari spet ven.

Pretvornikov se ne brusi, ker ustvarijo zaščitni sloj. Je pa priporočljivo vsaj 1x namazat, pobrusit in ponovno namazat ter nato barvat.

Hvala za info.

domen90 je napisal/-a:Ravno ferosan je potrebno brusiti, ker je kislina, ki razžre rjo in verjami, da nočeš barvati preko tistega "dreka", ki nastane, ko ferosan opravi svoje. S tem da ferosan ima drugačno funkcijo, ferosan rjo odstranjuje (čeprav slabo, za kakšno ograjo je dober, za avto pa ne), pretvornik pa preprečuje širjenje/napredovanje in se uporablja zato, da tisto kar ni odstranjeno, ne udari spet ven.

Pretvornikov se ne brusi, ker ustvarijo zaščitni sloj. Je pa priporočljivo vsaj 1x namazat, pobrusit in ponovno namazat ter nato barvat.

Ma Ferosan je za en drek, sem doma ene rešetke brusil preden sem jih imel namen pobarvat, pa sem se kmalu naveličal, zato sem preostale direkt namočil v Ferosan, nekaj je sicer učinkovalo, rjo dvignilo ali kako bi to opisal, vendar vseeno je bilo treba s šmirgel papirjem to dol >>zbrusit<<, pač sem pričakoval boljši učinek, ko se je namakalo čez noč, enostavno sem mislil, da me bo pričakal svetleč kos kovine. Zbrusit v narekovajih zato, ker ni bilo treba več tako močno drgniti ampak si samo parkrat potegnil z brusnim papirjem čez, da si tisti >>prah<< odstranil. Kjer pa si prej že lepo zbrusil, pa je Ferosan lepo učinkoval. Pač površina ni bila popolnoma ravna, beri: gladka, ampak je bila malo hrapava, zato na roke čisto v živo nisem mogel zbrusit in je nekaj malenkosti pikic rje ostalo, kar pa je tiste malenkosti ostalo pa je Ferosan lepo nevtraliziral. S pretvornikom rje pa nimam izkušenj in jih tudi morda nebom imel, ker nekateri pravite kako hudirja je drag, 1 liter 50 eur Avto bom najverjetneje prej ali slej peljal v Godešič v podjetje Tri krone na zaščito podvozja z oljem Krown.

Ferosan ni drek, drek je tisti, ki ga ne zna uporabljat. Ima svojo funkcijo in če pričakuješ čudeže je žal problem v tebi in ne v produktu. Za takšno odstranjevanje rje kot ga opisuješ obstaja elektroliza, pogooglaj.

Tisto kar ti naredi v Godešiču je pa preventiva, ne kurativa. Če imaš rjav avto ti bo še vedno rjavelo naprej, krown olje gor ali dol. Naj uganem, potem se boš pizdil, da je tudi krown olje drek?

domen90 je napisal/-a:Ferosan ni drek, drek je tisti, ki ga ne zna uporabljat. Ima svojo funkcijo in če pričakuješ čudeže je žal problem v tebi in ne v produktu. Za takšno odstranjevanje rje kot ga opisuješ obstaja elektroliza, pogooglaj.

Tisto kar ti naredi v Godešiču je pa preventiva, ne kurativa. Če imaš rjav avto ti bo še vedno rjavelo naprej, krown olje gor ali dol. Naj uganem, potem se boš pizdil, da je tudi krown olje drek?

Nevem kaj se pritožuješ čez mene, tudi sam si rekel, da Ferosan slabo odstranjuje rjo, kar je čist res in sem to jaz isto napisal, le da bolj na široko.
Torej praviš, da če bi bil avto spodaj rjav, da bi se kljub temu da bi bil temeljito našprican s Krownom širilo naprej? No moj avto spodaj ni rjav, morda ima sem in tja le kakšen manjši flekec rje. In ja, vseeno bi šel našpricat, dokler je še v dobrem stanju, preventiva, kot si rekel.

Zadnjih par lepih dni za sanacijo korozije na vozilih... potem bo preveč vlage v zraku.

Se pravi rjo mehanično čimbolj očistiti, würth gor in čez 2-4 ure ponovno očistiti (kar je dvignilo od pločevine) in še enkrat premazati z würth?

Potem pa dvokomponentna temeljna in direkt dinitrol body 447, če gre za skrite dele ?

Že v naprej hvala za popravek oz. potrditev navedenega.

Lp.

Jaz sem na svojem avteku zadnje obrobe sam rihtal. Zbrusil s flexarco, do končne faze pa še z dremlom. Spucal, premazal, kital, barval..uglavnem lepo podaljšan vikend dela. En kolega posodil flex, en dremla, ostalo nabavil v Bliku. Naredil sem boljše, kot bi dejansko kak strokovno usposobljen delavec to naredil (po besedah dveh ličarjev, kleparja in mehanika) saj sem res delal za dušo in predvsem za novo znanje (imam že nekaj naročil od sosedov in kolegov za podobne stvari). Na koncu, pa sem še zaščitil z notranje strani z navadnim motornim oljem (klepar priporočal najcenejšo foro) in lahko povem, da po enem letu, še vedno ni znaka obrabe oz.ni nič še ven udarlo. Je bilo pa kar fajn rjasto. Bomo videli po tokratni zimi, kaj bo nastalo.
Sem pa kupil "vodno" barvo (ki so jo zadeli v nulo) in dvokomponentni lak. Dobil sem še nekaj popusta tako, da me je na koncu prišlo vse skupaj ceneje, kot če bi mi samo klepar zbrusil oz.odrezal kos pleha in zvaril gor. In, kot sem že dejal, podaljšan vikend časa (petek brušenje in prva roka kitanja, sobota popravek kitanja in brušenje, nato barvanje, nedelja finiš).

@Nikola_Tesla: Na plastenki od pretvornika, so dovolj jasno napisana navodila, po kolikšnem času je potrebno površino "zapreti" s temeljo barvo.
Če površino dobro očistiš rje (najbolje je uporabiti Scotch Brite brusni disk, ki odstrani samo rjo. Seveda, če je površina dostopna s fleksarico, vrtalnim strojem, dremelom...) in temeljito razmastiš, je tanek sloj pretvornika dovolj, da opravi svoje. Po enem dnevu naneseš 2-K primer (v dveh slojih) in naprej, karkoli boš že dal čez (nevidni del - gumi zaščita v kartuši ali na čopič).