Kako varni so plinski rezervoarji v vozilih?

Mnogo ljudi je, skoraj prepričan sem, še danes mnenja, da lahko vozilo, ki kot pogonsko sredstvo uporablja utekočinjeni plin, v primeru prometne nesreče, trka z drugim vozilom ali v skrajnem primeru požara, eksplodira. Ampak, kako je res z varnostjo takšnih vozil? So takšna vozila tudi v skrajnih primerih res varna? Na ta in še mnoga druga vprašanja z varnostjo, zanesljivostjo in tehnično brezhibnostjo pogonskih sistemov na utekočinjeni plin v vozilih je odgovorila raziskava ADACja.

 

Testiranja so opravili na aktualnem modelu Opel Astra Karavan, v katero je bil naknadno vgrajen sistem pogona na t.i. avtomobilski plin. Astrina »usoda« je bil ravno tako opel, 1.360 kg težak predhodnik kadett, ki je služil kot testno vozilo. Ta se je s 60 km/h in 70 odstotno pokritostjo (klasični parametri avtomobilske nesreče) zaletel v zadek stoječe astre. Trk je služil kot preizkus trdnosti rezervoarja za plin, ki je bil, kot je danes običajno, čim večjemu varčevanju prostora na ljubo, vgrajen v prostor za rezervno kolo; t.j. v dno prtljažnika. Med merjenimi parametri so opazovali deformacijo tanka samega, morebitne poškodbe in posledično nekontrolirano in potencialno nevarno uhajanje plina. Največji varnosti na ljubo v plinskem tanku v času preizkusa ni bilo plina. Ravno tako so astrin bencinski rezervoar namesto goriva, napolnili z vodo. Preizkus je pokazal, da je struktura plinskega rezervoarja dovolj trdna, da preživi takšen test, saj so na rezervoarju opazili zgolj manjše deformacije. Obenem je varnosti ventil in rezervoar ostal tudi popolnoma nepropusten, ko so ga naknadno napolnili s plinom. Tudi drugje v instalaciji niso zabeležili morebitnega uhajanja. Le ukleščena prtljažna vrata so nekoliko otežila dostop do prtljažnika. Opazili pa so tudi, da naknadno vgrajen plinski rezervoar prispeva k povečanju trdnosti zadka, kar se zdi sprva celo dobro. A test je pokazal, da s tem vozilo zgubi nekaj na tovarniško predvidenem delovanju zmečkljivih con. Strukturno trden rezervoar tako del energije ob trku prenese v kabinski del in naprej na rezervoar za gorivo. Vseeno pri tem ni večje nevarnosti za potnike.

 

Kako pa se vozilu na avtomobilski plin, kar se varnosti sistema tiče, odreže v požaru?

Kako varen je rezervoar za plin v primeru požara, so strokovnjaki pri ADAC ugotavljali kar na primeru že zaletene astre. Pod deformiran zadek astre so postavili več posod z bencinom in jih zažgali.  Zaradi intenzivne vročine ob gorenju se je celoten zadek kmalu spremenil v gorečo baklo. Intenzivna vročina je prav kmalu povzročila, da se je pritisk plina v rezervoarju drastično povečal. Je rezervoar kar razneslo? Ne. Že štiri minute po vžigu goriva in zgolj minuto po tem, ko je bila tudi že notranjost vozila ujeta v ognjene zublje, je varnostni ventil na rezervoarju začel kontrolirano in v skladu s proizvajalčevimi zagotovili plin izpuščati in tako zmanjšal pritisk. Kljub vročini ognja, ki je dosegala skoraj 1000 stopinj Celzija, je varnostni ventil v celoti opravil svojo nalogo in kontrolirano izpustil vso količino plina. Curek uhajajočega plina je bil usmerjen proti tlom vozila in je tako dodatno prispeval k varnosti. Potem, kot so gasilci ogenj na vozilu pogasili, so strokovnjaki preverili stanje rezervoarja in ugotovili, da intenzivni ogenj rezervoarja ni poškodoval in da je kontroliran izpust plina iz rezervoarja preprečil morebitno eksplozijo.

 

Test je pokazal, da so sistemi pogona na utekočinjeni, t.i. avtomobilski plin varni in preizkušeni.