Zmeda
Kdor se bo odpravil do najbližjega salona BMW, da bi naročil njihov najmanjši model, na katerem se bo bleščala označba 116d, bo vsaj na začetku od presenečenja pošteno izbuljil oči. V tem trenutku ga znajo namreč pričakati na ceniku kar 4 (!) različne verzije turbodizelskega agregata.
Pri pred-osveženem modelu, ki se počasi poslavlja, ima kupec na voljo dvolitrski štirivaljnik (tokrat preizkušen) ali pa za odtenek bolj varčno 1,6-litrsko različico Efficient Dynamics, ki se ponaša z ogljikovodičnim izpustom pod magično mejo 100 gramov na prevožen kilometer. Pri prenovljeni seriji 1 omenjena agregata zamenjujeta sodobnejša 1,5-litrska trivaljnika lahke zasnove, ki oddajata v zrak še za odtenek manj škodljivih snovi (116d – 96 g/km; 116d Efficient Dynamics – 89 g/km).
Zmedeni? K sreči pri vseh štirih verzijah označba 116d nakazuje vsaj število »konj« pod motornim pokrovom – točno 116!
Freude am sparen?**
Z BMW-jevim »Golfom« na dizelski pogon sem se v preteklosti sicer spoznaval že dvakrat, vendar je šlo obakrat za verziji, ki nista ravno najbolj popularni (135-kilovatni 120d ter osnovni 114d). Na tokratnem testu se je znašla opcija, ki je sicer najbolj »umazana« v ponudbi 85-kilovatnih turbodizlov, a bi znala biti ob primernih akcijskih cenah še najbolj zanimiva za kupce na Slovenskem.
Kljub skorajšnji zamenjavi za sodobnejši in verjetno še bolj varčen trivaljnik, pa poznani dvolitrski agregat (koda: N47D20), ki je bil predstavljen septembra 2009, še nikakor ni za staro šaro. Motor lahke gradnje s turbinskim polnilnikom z variabilno geometrijo ter vbrizgom goriva preko skupnega voda z magnetnim ventilom (1.600 barov), zna, kljub nič kaj impresivnim podatkom na papirju, navdušiti z delavoljnostjo ter zadovoljivo prožnostjo že iz najnižjih vrtljajev.
A je potrebno brž priznati, da je tokratnem testnem primerku priskočil na pomoč izvrsten menjalnik Steptronic (2.193-evrsko doplačilo), ki zna iz motorja izbezati najboljše. Izjemno precizna menjalniška avtomatika z osmimi stopnjami, ki jo proizvaja nemški ZF (Zahnradfabrik***), namreč deluje kot bogaboječa žena najbolj konzervativnega amiša v Pensilvaniji – povsem nezaznavno delovanje, pri čemer gospodarju skorajda bere misli in se nikdar ne upira.
Pri bavarskemu proizvajalcu sicer omenjeno motorno-menjalniško kombinacijo tržijo kot izjemno varčno, brez da bi se bilo potrebno pretirano odrekati športnosti. A ker tudi slovenski ambasador znamke BMW, biatlonec Jakov Fak, ne uživa zgolj prepečenca in mlačne vode, če želi zadeti 50 metrov oddaljeno tarčo, velikosti 11,5 cm (oziroma 4,5 pri streljanju leže), tudi 116d pri malce bolj dinamični vožnji ne vozi zgolj na (naftne) hlape. Na tokratnem testu se, kljub redni uporabi »ekološkega« modusa Eco Pro, ki vpliva na delovanje menjalnika in stopalke za plin in naj bi po tovarniških podatkih zmanjšal porabo za 20% (a so ga tokrat dodobra »nevtralizirale« ostre zimske temperature), poraba nikdar ni spustila pod 6 litrov na prevoženih sto kilometrov.
Veselje do varčevanja? Morda – a le, če bo mazohistično doseganje tovarniško navedenih vrednosti porabe goriva nekoč postalo olimpijski šport.
Unikum
Kozmetična prenova »Einserja« se tokrat sicer ni zgodila zgolj pod motornim pokrovom, temveč se je rahlo dotaknila tudi njegove zunanjosti ter notranjosti. Pri tem je najbolj opazna osvežitev zunanjih svetil, ki so znala v preteklosti ponujati celo raznorazne basenske asociacije. Vsekakor pa pri posodobitvi ni nobene potrebe, da bi drastično spreminjali odlično voznikovo ergonomijo, hrbtenici prijazne (serijske) sprednje sedeže (če ob tem povsem odmislim nerodne ročice za nastavitev), izvrstne vozne lastnosti ter komunikativnost volanskega mehanizma.
Zadenjski pogon, ki še vedno velja za unikatnega v Golfovem razredu, zagotavlja obilo zabave med dinamičneje odpeljanimi serpentinami, le na spolzkih podlagah zna varnostna stabilizacijska elektronika za odtenek preveč grobo poseči v dogajanje (tudi v načinu Sport). Rahlo zasneženi kuclji zadenjsko gnano zabavo kaj hitro prekinejo, misli pa brž odtavajo k štirikolesno gnanim xDrive opcijam.
Chanometer
Kozmetično neolepšana BMW-jeva serija 1, v kateri se vrti eden od osnovnejših turbodizlov v ponudbi, deluje kot retro štedilnik na polena – zadovoljivo varčna, a (zaradi modro-belega emblema na maski) še vedno dovolj vroča. Le s svojo končno ceno, pri kateri bi bilo moč najti celo dva podobno motorizirana »plebejska« predstavnika nižjega srednjega avtomobilskega razreda (beri: Focus, Leon, ipd), zna opeči bistveno bolj kot povsem razbeljena kuhalna plošča štedilnika.
Več o (kozmetično olepšani) BMW-jevi seriji 1 pa na uradni strani.
Tekst in foto: Chan
*štedilnik – germanizem, izvira iz nemške besede Sparherd (varčno ognjišče; sparen = varčevati, Herd = kuhališče, štedilnik)
** veselje do varčevanja (nem.)
*** tovarna menjalnikov (nem.)
Mnenja uporabnikov
25 komentarjev za "Med varčnim in vročim"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
vem,saj ni bil to point
Ni več 177 dizla, zdaj je 184 oz 190…
Koliko šele stane 200+ pri BMW,raje nebi.No,meni bi zadoščal 177 dizel za normalno ceno.
kdor kupi tako enko nima nič od freude am fahren..
PS: sam vozim enko, ampak zabava se začne pri 200+konjih, /M podvozju, športnih sedežih z bočnim napihovanjem in >7s do 100.
ne pa, da se kupi te gare s klopcami, brez tempomata in povprečjim podvozjem. potem ti že leon FR da 5x več freude am fahren za iste pare.
PS2: menjalnik je pa res state of the art- pa da ne bo kdo ljubosumen- ni od bmw-ja 🙂
Ja,res je,ta model Škode mi je tudi najbolj zanimiv,ampak za podoben denar,pa še nekaj popusta,dobim dobro opremljeno Giulietto 150 jtd,Alfi pa dam prednost,kar nikogar verjetno ne preseneča 😉