Čustva so preteklost
Pred tremi desetletji je BMW prvič predstavil čistokrvnega predstavnika oddelka M, E28 M5. Z 210 kilovati je navduševal množice širom sveta in postal najhitrejša produkcijska limuzina na svetu. V letu 2015 oddelek M še vedno velja za kronski dragulj avtomobilske industrije, a se je do danes spremenilo mnogo stvari. Poleg legendarnega M5 ponudbo širijo še drugi primerki, med njimi še najbolj sporna X5M in X6M, od leta 2012 naprej pa še dizelsko gnani M550d. Je čustva izrinila preprosta računica za ustvarjanje dobička?
Pri rangiranju M550d je potrebno upoštevati dve dejstvi. Prvič, ne moremo govoriti o čistokrvnem predstavniku oddelka M in drugič, M550d je namenjem kupcem, ki jim je M5 prevelik zalogaj, želijo pa si večjo ekskluzivo, kot jo dobijo pri 535d. Zopet se vračam trideset let nazaj, takrat je namreč BMW obenem ponujal ”civilno” različico E28 M535i s 160 kilovati in težkokategornika E28 M5 z že prej omenjenimi 210 kilovati.
To ni navaden ”traktor”
Skozi leta so se dizelskih avtomobilov, zaradi glasnega delovanja in obilice črnega dima, prijeli številni nadimki, ki so vse prej kot laskajoči. Toda o trilitrskem šestvaljniku z 280 kilovati je potrebno govoriti samo v superlativih. Opremljen je s kar tremi turbinskimi puhali. Najmanjši se vrti hitro in je dejaven v prostem teku, pri 1.500 vrtljajih na minuto se mu pridruži večji. Pri 2.700 vrtljajih se odpre loputa, izpušni plini gredo iz vrteče manjše turbine v drugo večjo turbino ter odprejo tretjo, izjemno odzivno manjšo turbino, z variabilno geometrijo lopatic.
Sliši se zapleteno, vendar je celoten proces popolnoma nezaznaven, potisk v hrbet ob stopalki pritisnjeni do tal pa vznemirljiv in navdušujoč. Šestvaljnik ne odneha in voznika nagradi z močjo vse od pritiska na stopalko za plin ter ne odneha na nobeni stopnji. Ob čarovniji, ki se dogaja spredaj, je občutek fantastičen, velik del k temu pripomore masivnih 740 njutnmetrov navora. Razlika v primerjavi z M5 je očitna, predvsem pri doseganju rdečega polja. Sapa dizelskemu M550d pojema pri okoli 5.000 vrtljajih, medtem, ko se M5 zavrti še za tri tisočake višje.
Za dobrim konjem se vedno praši
Šestvaljnik je zaradi takšnih in drugačnih ekoloških omejitev postal rariteta v avtomobilskem svetu. Lahko bi rekel kakšno pikro na račun dizelskega šestvaljnika, ki, resnici na ljubo, ne po zvočni kulisi ne po atraktivnosti ne dosega bencinske različice, ampak slednji potrebuje le 4,7 sekunde do 100 km/h, vse skupaj pa nadgradi z zanimivo povprečno porabo. V tovarni v kombiniranem ciklu obljubljajo 6,2 litra, a se je v testnem terminu slednja ustavila pod osmimi litri. Am, šestvaljnik, 280 kilovatov, 4,7 sekunde do 100, 1.955 kilogramov in manj kot osem litrov povprečne porabe? BMW, sedi, pet.
Bavarski proizvajalec je pripravil nekaj bonbončkov tudi za športne navdušence. Zvok, ki ga proizvede M550d, ni nič kaj posebnega, a v preklopu v program Sport lahko marsikoga pretenta, da se mu po glavi se lahko začnejo poditi misli o nameščenem osemvaljniku.
Superioren paket zaokrožita štirikolesni pogon xDrive in 8-stopenjska avtomatika
Zgornji pridevnik ni namenjen pretiranemu hvalisanju ali draženju, a še tako odličen dizelski šestavljnik potrebuje za spremljavo štirikolesni pogon xDrive in 8-stopenjski samodejni menjalnik. Le omenjena trojica sestavlja fantastičen paket, ki se hitro lahko sfiži, če iz enačbe odstranimo katerega izmed sestavnih delov.
Ob polnem pritisku na stopalko za plin se ne sliši cviljenja gum, le zvezno nabiranje hitrosti in skoraj brezhibno pretikanje samodejnega menjalnika. Štirikolesni pogon je zasnovan tako, da se v osnovi moč prenaša na zadnji kolesni par, po potrebi pa se prenese na sprednji kolesni par za maksimalen učinek. Prav dobro se razume s skoraj kamionskim navorom, v hitro odpeljanih zavojih je, kljub dvem tonam, lahek in zabaven. Nasmešek na obrazu bo še vedno prisoten, a nasmeh zagotovo ne bo tako širok kot pri M5.
Notranjost ne kaže sorodstva z oddelkom M
Ok, res je na pragovih nameščena aluminijasta letvica z napisom M550d, na prestavni ročici, volanu in ob merilnikih znak M, a ima z izjemo majhnih detajlov potniška kabina miren in eleganten značaj. Sedeži so udobni in nudijo dovolj bočne opore za vragolije. Kvaliteta uporabljenih materialov je na najvišji možni ravni, a je, kljub izrednemu pogonskemu sklopu, notranjost preveč podobna ostalim predstavnikom v družini. Njena ergonomija, uporabnost večopravilne enote in fascinantnost digitalnih merilnikov ima svoj čar, a bi si želel več drugačnosti, nagnjenosti k neobičajnemu.
Tudi zunanjost je precej zadržana in, razen dobro skritih dveh zaključkov izpušnih cevi in malenkost drugačnega prednjega in zadnjega odbijača, umirjena. Mimoidoči ne bodo na vsak način želeli fotografije z avtomobilom in le malokdo si vas bo izrecno zapomnil. Seveda, pustimo ob strani strastne ljubitelje znamke, ki opazijo vsako najmanjšo oznako ali spremembo.
Zmogljivost M5 = ekonomičnost M550d
Žal se ta enačba ne izzide. M550d je odličen predstavnik, ki navduši – mislim resno, navduši – na številnih področjih, a mu manjka vzburjenja in čustev. Je odličen potovalnik, ki bo z neverjetnim udobjem in lahkoto premagoval avtocestne kilometre, brez večjih težav vas bo pripeljal na smučanje v Alpe in srčni utrip se bo dvignil v seriji hitro odpeljanih zavojev. A cena zato ne bo nizka. Preko 110 tisočakov ni malo. Ne le da ni malo, prekleto veliko je, a tisti, ki si tak paket lahko privošči, bo nad njim nedvomno navdušen. Stopničko višje je le M5, ki pa je več kot 40 tisočakov dražji.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Bolje skoraj ne gre"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
dodati še 2 bloka/1L prostornine bi bilo smiselno, da azdeva pride na 500km
Tretja slika, hmm…