”Človek jih enostavno mora imeti rad, Francoze.”
Urška je zgoraj zapisane besede zapisala na slovenski predstavitvi Citroëna C4 Cactus in ne bi se mogel bolj strinjati. Francozi vedno najdejo svojo pot, brez strahu pripravijo nekaj novega, svežega in za tem ponosno stojijo. Pogumno so stopili na novo pot in ustvarili vozilo za prihodnost, začrtali smernice tako, kot to najbolje znajo. Cactus je kar naenkrat postal več kot vozilo, je modna znamka, dodatek.
Spomnim se razburjenja ob prvih fotografijah, ki se lep čas ni poleglo. Številni ljubitelji znamke so navdušeno, vendar previdno pričakovali prihod Cactusa. Tudi mene je prijela mrzlica in med prvimi na spisku opravil na letošnjem ženevskem avtomobilskem salonu je bilo, da se v živo dotaknem ”zračnih mehurčkov”, se usedem za volan in preizkusim revolucionarno klop. Mogoče sem imel previsoka pričakovanja, toda takrat sem zapustil Citroënov razstavni prostor nekoliko razočaran. No, zdaj ko sem imel priložnost z njim preživeti več časa, pa se je mnenje popravilo, saj avtomobil enostavno zleze pod kožo.
Dizel da, robot ne
Cactus je že zaradi oblike in zasnove poln nasprotij, tako je tudi pri pogonskem sklopu. Testni Cactus je imel v nosu vgrajen 1,6-litrski turbodizelski agregat z 68 kilovati, ki je sodeloval s šeststopenjskim robotiziranim menjalnikom. Medtem ko dizelski agregat navduši s svojo prožnostjo, varčnostjo in zaradi nizke teže vozila (samo 1.065 kilogramov) tudi s poskočnostjo, je občutek glede menjalnika nekoliko drugačen.
Ne bom rekel, da je robotiziran menjalnik slab, za nemoteče delovanje potrebuje le potrpežljivega voznika, ki se zna in hoče prilagoditi njegovih muham. Tukaj se mi je v prvi vrsti v glavi pojavilo vprašanje, kdo si želi, da se voznik prilagaja vozilu in ne vozilo vozniku? Nihče. A kljub svojim nedoslednostim dobro sodeluje s sistemom start&stop, ki deluje tekoče in na trenutke že kar prehitro poskrbi za ugašanje motorja.
Zračni žepi naložba v prihodnost?
Potrebno je priznati, da ”Air bump” oziroma zračni žepi na bokih vozila delujejo zelo lično in nedvomno poudarijo karakter Cactusa. Obleka iz termoplastičnega poliuretana je prijetna na otip, vendar še vedno trda in čvrsta. V praski sicer nisem preizkusil njene vzdržljivosti in trdoživosti, toda vliva občutek vzdžljivosti celo ob manjšem trku. Kako je odporna proti raznim praskam in zunanjim vplivom, pa bo pokazal le čas.
Zunanjost Cactusa je skladno zaobljena in z dvojnimi sprednjimi lučmi odraža jasen karakter. Lepota je subjektivna lastnost, zato se je o njej nesmiselno prerekati. Jaz pravim, da mu fotografije delajo krivico in je v živo bolj prikupen in simetričen. S 4,16 metra dolžine si deli medosno razdaljo in višino z običajnim C4, a je zaradi višjega položaja sprednje klopi vstopanje in izstopanje lažje.
Posebnež tudi znotraj
Cactus tudi v notranjosti ne zaostaja z drugačnostjo. Rjava barva, ki se prepleta z enodelno sprednjo in zadnjo klopjo, velik sovoznikov predal na vrhu armaturne plošče, dva zaslona in povsem nov način upravljanja robotiziranega menjalnika so zagotovo poglavitne novosti. Kar nekaj časa je potrebno, da jih potnik absorbira in se nanje tudi privadi.
Dobrodošla rešitev je premik zračne blazine v strop, zaradi česar se je sprostil prostor v armaturni plošči, kjer je na sovoznikovi strani nameščen uporaben in ličen predal. Ravno zaradi namestitve zračne blazine bi lahko imel višji potnik nekaj težav z višino strešne linije (sam s 180 centimetri nisem imel težav). Sredinski naslon je premičen v eno smer, zato ni nujno, da bo ustrezal vsem voznikom. Največ pripomb s strani potnikov pa je v času preizkusa letelo na dvojni informacijski zaslon. Prvi, voznikov zaslon prikazuje aktualne informacije glede vožnje, medtem ko drugi, večji zaslon ponuja upravljanje klimatske naprave, glasbe in ostalih zabavnih funkcij. Največji očitek z moje strani je namenjen predvsem počasni odzivnosti multimedijskega zaslona in njegovo na trenutke zapleteno uporabo.
Zadnja klop je prostorna in udobna, a zaradi svoje zasnove zložljiva le v celoti. S podrtjem sedežev razširimo 348-litrski prtljažnik na 1.170 litrov. Da gre pri Cactusu pravzaprav za nizkocenovno vozilo, oprazimo pri sistemu za odpiranje zadnjih stekel, s katerimi lahko steklo le pripremo.
Novost so še tipke za upravljanje z robotiziranim menjalnikom. Njihova uporaba je preprosta in hitra, s to rešitvijo pa so prihranili ogromno prostora. Ko le ne bi bila v nasprotni smeri ročica za ročno zavoro tako velika in nerodna.
22 tisočakov ni malo
Vse se vedno začne in konča pri ceni. Testni Cactus za 22 tisočakov ponudi marsikaj, glavna ”krivca” za dvig cene sta pri testnem modelu dizelski agregat in robotiziran menjalnik. Za nezahtevne voznike je morda bolj primeren bencinsko gnani Cactus z ročnim menjalnikom, ki bo kupca olajšal za okoli 14 tisoč evrov. V kolikor želite izstopati, je Cactus trenutno zagotovo eno izmed najbolj atraktivnih vozil na trgu in torej pravo za vas.
Več na uradni strani.
Besedilo in fotografije: Gašper Pirman
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Pod žarometi"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Naš je bil širši. 🙂 Hec, sem mu odstranil nekaj milimetrov. Hvala.
Predrag! Pri dimenzijah ste ga nekoliko poširili (škrat), ker uradni podatki govorijo o širini 172.9cm.
Sicer juka in multiple ne bi nikoli kupil, ampak nista tako grda ta je pa katastrofa oz še 100x slabši od c4 starejše generacije, ki ima zadaj majhno šipo in brisalec kot kakšen pudelček rep, da o volanu sploh ne pišem
Meni je z izjemo zadnjih luči zelo všečen, je pa cena res mimo.
Ni ga lepšega od Juka ali Multiple 😉 Ne vem zakaj uvoznik posiljuje novinarje v tej kombinaciji za katero bo verjetno najmanj interesa.Dajte ne test D 100,B 110 in na koncu B 82.