Dacia Duster 1.6 16V 4×4 Ambiance

Navzven je pravi terenec

Mirne duše lahko trdimo, da je duster poleg sandera stepway prvi Daciin model, ki ob cenovni ugodnosti ponuja tudi nekaj za oči svojega lastnika. Z oddaljenostjo od tal, ki je terenskim podvigom primerna, ter izrazito izbočenimi blatniki ga odlikuje robusten, skoraj postavljaški videz, ki spominja na nekatere Nissanove terenske modele za ameriški trg. Obenem pa s črnimi odbijači in jeklenimi platišči sporoča, da je pripravljen iti čez drn in strn ter v goščavo, neboječ se poškodb, ki bi jih pri tem utegnil zadobiti. Testni primerek je bil natanko tak, lahko pa si dusterja omislimo tudi v precej bolj sofisticirani preobleki z odbijači v barvi vozila ter večjimi platišči iz lahke litine, s katero se povsem zlije z drugo mestno pločevino.

Notranjost žal ne preseneča

V notranjosti je duster žal bolj podoben nekaterim znanim hišnim modelom. Oblika armaturne plošče in prostornost na sprednjih sedežih sta povzeti po sanderu. Drugačni so zgolj detajli ter možnost izbire okrasnih vložkov. Tu kraljuje precej neugledna, a trpežna plastika. Kljub podobnostim s sanderom premore duster nekoliko boljšo ergonomijo voznikovega prostora, za kar se gre zahvaliti tudi po višini nastavljivemu voznikovemu sedežu. Žal pa sprednja sedeža ponujata zgolj zadostno bočno oporo. Precej asketska in zelo nepraktična se v teh časih zdi ročna nastavitev zunanjih ogledal, na kakšen naslon za roko pa lahko v tem primeru tudi pozabimo. Tudi v drugi vrsti potniki ne bodo deležni kakšnega razkošja, imeli pa bodo povsem dovolj prostora tako za noge kot za glave. Prtljažni prostor v osnovni postavitvi meri 408 litrov, z zlaganjem zadnjih sedežev pa je moč pridobiti do 1.570 litrov prostora s praktičnim ravnim dnom.

Bencinski motor se izkaže za precej požrešnega

Testnega dusterja je poganjal 1,6-litrski bencinar, ki razvije 77 kilovatov (105 KM) in 148 njutenmetrov največjega navora. To vsekakor ne omogoča osupljivih zmogljivosti, a lahko zadovolji nezahtevne uporabnike. Bolj moteče je dejstvo, da se, ko želimo iz avtomobila izvleči nekaj živahnosti, poraba goriva povzpne višje, kot bi si nezahteven uporabnik želel. Takrat bencinski duster zahteva tudi več kot 12 litrov na 100 prevoženih kilometrov, povprečna poraba pa se giblje okoli 10 litrov. Ne ravno sodoben motor je sicer sparjen s šeststopenjskim menjalnikom, a so njegova prestavna razmerja precej kratka in ne omogočajo varčne vožnje. Še posebej kratka je prva prestava, ki je za 24 odstotkov krajša kot pri dvokolesno gnani različici in na zahtevnejšem terenu nadomešča reduktor. Slednje je pri mestni vožnji že skoraj malce moteče in spodbuja k speljevanju v drugi prestavi.

Podedoval je preverjeno tehniko

Med bolj sodobne sklope tega kompaktnega terenca gotovo sodita njegovo podvozje in štirikolesni pogon. Prvo se pohvali z neodvisnim vzmetenjem na vseh štirih kolesih, kar ni tako samoumevno niti pri veliko prestižnejših kompaktnih avtomobilih. Štirikolesni pogon pa prihaja od Nissana in prek vrtljivega stikala na sredinski konzoli omogoča preklop med pogonom na sprednji kolesi, štirikolesnim pogonom, ki s prvih koles po potrebi prenaša navor tudi na zadnji par ter zaklepom sredinske sklopke pogona, ki navor enakomerno razdeli med sprednjo in zadnjo osjo. To dusterju omogoča zanesljivost na asfaltu in suverenost na od človeka manj obdelanih površinah. Pogon sicer ne ponuja kakšnega zelo pametnega delovanja, s katerim se lahko pohvalijo nekateri drugi proizvajalci, a v tem paketu več kot zadovoljivo opravlja svojo nalogo. Na zahtevnejši teren mu dovoljujeta tudi 21-centimetrska oddaljenost od tal in kratka previsa, ki mu omogočata 30-stopinjski vstopni ter 36-stopinjski sestopni kot. Duster je tako še najmanj zabaven v mestu, kjer poleg pogostega pretikanja ob daljšem manevriranju zmoti naporno sukanje malce premalo servo ojačanega volana.

Doplačila so obvezna

Področje, na katerem duster ne blesti, je gotovo oprema. Za to, da bi imeli po današnjih standardih spodobno opremljen avto, žal ne gre brez doplačil. Paket Ambiance namreč poleg dveh varnostnih blazin, zavornega sistema ABS, električnega pomika sprednjih stekel in osrednje ključavnice z daljinskim upravljanjem ne ponuja dodatne funkcionalnosti ali udobja. Skoraj nujno je tako doplačilo za paket Modularnost, ki vključuje po višini nastavljive volanski obroč, voznikov sedež in sprednja varnostna pasova ter deljivo zadnjo klop. Prav tako pa bi se sami težko odpovedali klimatski napravi, avtoradiu s CD in mp3 predvajalnikom z obvolanskim upravljanjem ter sprednjim meglenkam, ki jih prinaša paket Ambiance plus. Z naštetim iz njega naredimo dovolj praktičen in udoben avtomobil, za katerega pa je potrebno odšteti še vedno ne pretiranih, a tudi ne sanjskih 15 tisočakov. Pri tem najbolj zmoti dejstvo, da si v kombinaciji z bencinskim motorjem ne moremo omisliti sistema za nadzor stabilnosti ESP. Niti za doplačilo!

Za konec

Duster je zlasti v osnovni karoserijski kombinaciji s črnimi odbijači in jeklenimi platišči pravi kompaktni terenec. Gotovo bo izpolnil pričakovanja tistih, ki potrebujejo trpežen avto z dobrimi terenskimi zmogljivostmi. Kljub temu bi priporočili izbiro ene od dveh dizelskih različic, ki sta ob večji varčnosti tudi bolj obdarjeni na področju navora. Tistim, ki si želijo terensko vozilo zgolj zaradi imidža in višjega položaja sedenja, pa priporočamo katerega od sicer malce dražjih, a bolj kultiviranih konkurentov.