Enoprostorska brca v praznino
Omenjeni univerzalnosti na štirih kolesih se tako še najbolj približajo vse bolj popularna športno uporabna vozila, ki pihajo na duše novodobnih družinskih avanturistov. Ter v zadnjem času ponujajo čedalje prepričljivejši konglomerat posameznih avtomobilskih razredov, ki je praviloma zapakiran v dokaj mikaven karoserijski paket.
Za enega simpatičnejših predstavnikov novodobnih vsevremenskih cestnih »oklepnikov«, ki se nahaja s svojo ceno še na kolikor toliko varni strani familijarnega proračuna, velja že nekaj časa tudi Fordova Kuga. Še posebej od druge generacije dalje, ko se je prav simpatično razlezla v vse smeri in ji je “redilna” kura prinesla nekaj dragocenih (družinskih) centimetrov in litrov.
S pomočjo brce »v prazno« (beri: pod zadnjim odbijačem), ki jo omogoča 990 evrov vreden opcijski prostoročni paket, se sicer ne razkrije ravno klasična enoprostorska praznina. A bo s svojim 456-litrskim volumnom, ki se je dodobra razširil v primerjavi s prvo generacijo, ter izjemno dobrodušno odmerjenim kolenskim prostorom za potnike na zadnji klopi, dodobra zadovoljil osnovne potrebe povprečne slovenske »družbene skupine, za katero je značilno skupno bivanje, ekonomsko sodelovanje in reprodukcija«.* Vseeno pa mu manjka tista klasična enoprostorska prilagodljivost, v obliki raznoraznih sedežnih modifikacij, ter za odtenek več odlagalnih prostorčkov, kar bodo še posebej občutile kotaleče se litrske plastenke.
Potovalnik, dober po srcu
Novodobni športno uporabni terenci morajo biti hkrati tudi odlični potovalniki, saj bodo najverjetneje v svojem celotnem življenjskem obdobju pod kolesi občutili več ali manj le kombinacijo bitumna in mineralnega agregata (beri: asfalt). Ter morajo kljub višje nastavljenemu težišču ponujati zadovoljiv limuzinsko-potovalni kompromis.
V razredu kompaktnih športnih terencev, pri katerih cena (še) nima prestižnega pridiha, velja Fordov model, poimenovan z rahlo neposrečenim imenom za večino jezikovnega področja bivše SFRJ, že od prve generacije dalje za enega najbolj vozno prepričljivih predstavnikov. Pri čemer se lahko zaradi svojega »fordovsko« komunikativnega volanskega mehanizma ter uravnoteženega podvozja, ki z manirami navdušuje tudi na makadamskih cestiščih, med najbližjo konkurenco boji zgolj (prihajajočega) Volkswagnovega Tiguana.
V razredu kompaktnih športnih terencev velja Fordov model že od prve generacije dalje za enega najbolj vozno prepričljivih predstavnikov.
Pri tokratnem testnem primerku je dodatno potovalno odličnost zagotavljal najmočnejši turbodizel v Kugini ponudbi, ki se lahko pohvali s hvalevrednimi 132 kilovati ter še bolj impresivno najvišjo vrednostjo navora 400 Nm. Pred kratkim modificiran dvolitrski agregat, ki je zaradi obveznega standarda Euro 6 doživel rahlo okoljevarstveno očiščenje, kaže razigranost že od 1.500 vrtljajev dalje ter s svojo delavoljnostjo navdušuje v večini voznih režimov. Ter ob tem tako mirno in tiho prede, da bi se lahko celo BMW-jevim in Mercedesovim inženirjem vsaj malce kolcalo.
Pri tokratnem testnem primerku je dodatno potovalno odličnost zagotavljal najmočnejši turbodizel v Kugini ponudbi
Sef na kolesih
Tokrat preizkušeni primerek, ki se je sicer ponašal z zanimivim karoserijskim odtenkom Tiger Eye, s pomočjo katerega bi se lahko brez težav infiltriral med vozila bližnjega komunalnega podjetja, je hkrati omogočal precej varno zavetje pred »najstrašnejšimi« prometnimi nevarnostmi.
Slednje mu omogoča 1.175 evrov vreden paket varnostno asistenčnih sistemov, pri katerem si še posebno hvalo prislužijo dobro delujoča prepoznava hitrostno-omejitvenih prometnih znakov, vselej dobrodošla zaznava mrtvo-kotnih vozečih objektov ter pomagalo, ki z vibriranjem volanskega obroča opozarja na neželeno menjavo pasu. Nenazadnje celo 715 evrov drag sistem za aktivno pomoč pri parkiranju deluje zelo dodelano in je bistveno bolj prepričljiv in hitreje delujoč kot pri marsikaterem konkurenčnem proizvajalcu.
A da ne bo pomote: omenjeni varnostni pripomočki ne ustvarjajo iz voznika popolnega impotentneža, pri čemer bi se lahko med vožnjo zanašal zgolj na njih, temveč postajajo čedalje bolj dobrodošli in samoumevni dodatki pri doseganju optimalne aktivne varnosti.
A da ne bo pomote: varnostni pripomočki ne ustvarjajo iz voznika popolnega impotentneža, temveč postajajo čedalje bolj dobrodošli in samoumevni dodatki pri doseganju optimalne aktivne varnosti.
Nenazadnje lahko k slednjemu štejemo tudi štirikolesni pogon (mokra sklopka Haldex ), ki s pomočjo sistema dinamičnega nadzora v ovinkih dodobra izboljša trakcijo na mokrih, zasneženih in makadamskih cestiščih. Na kakršnekoli resnejše offroad ekspedicije pa vseeno rajši pozabite, saj si tam s Kugo, podobno kot s švicarskim nožkom na alpinistični odpravi, ne boste mogli kaj prida pomagati!
Chanometer
Fordov športno uporabni »MacGyver« je eden izmed prepričljivejših predstavnikov v svojem razredu ter mu le stežka očitaš kakšno resno pomanjkljivost. In ponuja enega izmed boljših kompromisov različnih avtomobilskih razredov.
Fordov športno uporabni »MacGyver« je eden izmed prepričljivejših predstavnikov v svojem razredu ter mu le stežka očitaš kakšno resno pomanjkljivost.
Morda sem sam pri vozilu, ki se ceni na več kot 30 evrskih tisočakov, pogrešal zgolj malce več domišljije pri oblikovanju notranjosti, ki ne bi bila toliko podobna ostalim »bratskim« modelom (Focus, C-MAX …) in bi se hkrati ponašala s kakšnim elegantno prestižnim detajlom. Ampak, če sem povsem iskren – saj tudi praktičen mali nož Victorinox ni namenjen zgolj temu, da bi se ga gledalo in božalo, temveč da se ga uporablja!
Tekst in foto: Chan
* Murdock George Peter v Haralambos Michael in Holborn Martin (1999): Sociologija: Teme in pogledi. DZS, Ljubljana, str. 325 (definicija družine)
Mnenja uporabnikov
2 komentarjev za "Švicarski nož"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Spoštovani avtor članka gospod Urtban Acman,
Premočno gretje sedežev (avgusta) navesti kot minus… Domnevam, da se z avtom vred niste zaprli v zamrzovalnik, da bi lahko dali objektivno oceno?
Katero od po vašem mnenju preobilice tipk s Sony avtoradia bi morali odstraniti, da vas to ne bi več motilo?
🙂 Ker avtomobil ni bil testiran med tokratno poletno pripeko, se je med testom ponudila tudi dovolj hladna priložnost za (nočni) preizkus sedežnega gretja – pri čemer mi je delovala že prva stopnja premočno (če seveda primerjam s konkurenčnimi primerki).
Kar pa se tiče Sony avtoradia, pa kritika leti prvenstveno na filigransko majhnost tipk (popravljeno tudi v tekstu), ki med upravljanjem zahtevajo preveč voznikove pozornosti.