Kot v šoli
Lahko si priznamo, da so nas pri znamki s pogostim in vztrajnim ponavljanjem kar dobro naučili poglavitnih lastnosti praktično vsake sodobne Mazde: na površju je glavni oblikovni jezik Kodo, pod pločevino pa skupek tehnologij Skyactiv. Tako za eno kot za drugo stran lahko rečem, da sta pri meni in večini ljudi, ki jih poznam, deležni odobravanja in priznanj. Tisti, ki so znamkine modele od Mazde CX-5, kot prve znanilke pomladi pred dobrimi tremi leti, lahko le opazovali, se jim zdi zunanjost modelov izjemno atraktivna in dinamična. Drugi, ki so se z njimi imeli priložnost tudi voziti, so praviloma navdušeni še nad voznimi lastnostmi.
Ambiciozna mala sestra
Tudi Mazda2 je prava predstavnica svoje vrste – sicer majhna, a primerno drzno oblikovana. Je praktičen in lep urban avtomobil, ki nase kar vleče poglede. Še bolj, če je marketinško spretno odet v Mazdino daleč najbolj udarno barvo zadnjih let: rdečo Soul. V našem primeru je bila za povrh vsega opremljena še z najvišjim nivojem opreme Revolution Top, ki uporabniku za volanom daje občutek, da sedi v avtomobilu vsaj razreda višje.
A prav v takšni izvedbi je pred Mazdo2 največja prepreka: kljub temu, da je v družini “tamala”, bi rada prekosila večje sestre – tokrat na račun visoke nakupne cene, ki lahko na prvi pogled marsikoga odvrne od nakupa.
Pa stopimo spet korak nazaj: gre za testni avtomobil, ki praktično demonstrira vse, kar Mazda2 premore. Če vam je takšen všeč in ste pripravljeni odšteti nekaj več denarja, se vam bo pošteno oddolžila. V nasprotnem primeru je na ceniku pod njo še dovolj drugih, manj nastopaških modelov, ki jo tudi cenovno uvrstijo tja, kamor se nam po občutku zdi, da takšen mali avto sodi. Na primer desetaka pod okroglih deset tisoč evrov, magično mejo cene majhnih avtomobilov, s katero prodajalci v praksi radi pokažejo poznavanje področja psihološkega oblikovanja cen.
Dotik prestiža
Za Mazdo2 brez slabe vesti lahko zapišem, da je prijetno presenečenje, saj vozniku v paketu opreme Revolution Top nudi več, kot bi pričakoval. Vedno znova sem se namreč morala opomniti, da ne gre za nobeno izmed prestižnih znamk, ki se rade pohvalijo, da so “premium”, pa človeku brez izdatnih doplačil nudijo precej golo in nič kaj sofisticirano notranjost. Ob tem ne pozabljam, da je naša testna Mazda sodila v vrh ponudbe, a je njena končna cena še vedno vsaj pogojno sprejemljiva, če računate, da nudi zadovoljivo prostornost v notranjosti ob naboru nekaterih dodatkov, ki jih sicer praktično ne vidimo v tako majhnih avtomobilih.
Športno navdahnjena
Vsak, ki ima vsaj malo rad avtomobile, se težko upre njihovemu dinamičnemu videzu in voznim lastnostim. V naši spremljevalki sem kot tehtnica nihala med dvema stališčema. Za začetek bi rekla, da za pretežno mestne in obmestne vožnje človek ne potrebuje dizla – torej plus za bencinski agregat. Po drugi strani pa za enak nabor poti človek ne potrebuje niti športno nabrite izvedenke – torej minus za G115.
Tale odstavek sem namenoma začela na način, ki pove, da rada ločim med tem, kaj voznik potrebuje in česa si v avtomobilu želi. In če je že vse na najboljše opremljeni rdeči testni Mazdi2 namenjeno uživanju, se spodobi, da je takšen tudi izbor pogona.
Prepričljiva
Mazdo2, ki smo jo imeli na testu, bi z eno besedo težko opisala bolje – je prepričljiva, saj je na pogled atraktivna, v vožnji zanesljiva in komunikativna, v notranjosti razvaja z opremo, materiali in asistenčnimi sistemi, poleg tega pa zna, kljub kompaktnim zunanjim dimenzijam, pustiti vtis večjega avtomobila.
Tako njenega uporabnika kot tudi občasne goste med vožnjo težko pusti ravnodušne in le najbolj nezainteresirani jo bodo na cesti zamenjali s katerim izmed konkurenčnih modelov. Slednje se mi zdi ena izmed najpomembnejših lastnosti, ki jih proizvajalec avtomobila v teh časih lahko da za popotnico novemu modelu. Se strinjate?
Besedilo: Urška Radolović. Foto: Gašper Pirman.
Mnenja uporabnikov
Napiši prvo mnenje!
Za komentiranje moraš biti prijavljen