Prepričan sem, da za spodnji zapis o Mercedes-Benzovem C Coupeju ni krivo njegovo poreklo, ampak marsikaj drugega. Test.

 
Če mislite, da je C Coupe nekaj povsem novega, se motite. Mercedes-Benz ga je namreč v nedavni preteklosti že imel v svoji ponudbi, a je takrat nosil oznako CLK.

Naj spomnim, da so Nemci slednjega razvili na osnovi tehnike razreda C in mu nadeli obraz večjega razreda E. Obenem so v isti sapi ukinili kupeja zasnovanega na večjem razredu E. Očitno so Nemci v zadnjih letih ugotovili, da se da na račun bolj »športno« in v isti sapi manj uporabnih kupejev pobrati dodaten denar. Tako so ponovno obudili E kupeja, da pa ta ob CLK-ju ne bi medel kupcev, so slednjega preimenovali v C coupe in ga ob tem tudi oblikovno bolj tesno povezali z limuzino malega Mercedesa.

Ne, problem ne more biti v meni

Že res, da v kupejih ne gre pričakovati prostorskega razkošja in tudi sam se poskušam brzdati pri mojih pričakovanjih, a to, kar pričaka voznika in njegove sopotnike v C kupeju, je za moj okus vendarle preveč utesnjeno. Mojih 184 centimetrov telesne višine sem namreč le stežka namestil vanj udobno. Sprva sem namreč tolkel z glavo ob strešno oblogo, šele namestitev celotnega sedeža bolj nazaj in njegovega naslona rahlo bolj položno kot sem ju sicer vajen, je sprostil tisti centimeter ali dva varnostne oddaljenosti med glavo in »ostrešjem«. Še dosti hujše pa je v drugi vrsti sedežev. Tam je namreč prostora v višino komaj dovolj za otroka, v dolžino pa bosta slednja imela dovolj prostora za noge samo, če bosta voznik in/ali sovoznik z vzdolžno namestitvijo svojih sedežev uvidevna. Posebna zgodba je tudi dostop do zadnjih sedežev, saj je pomik prednjih dveh razmeroma skromen in tudi po potrebni sili za umik sedeža naprej med bolj napornimi.

O zanesljivih pomočnikih in malih ergonomskih zamerah

Ko sem se enkrat kolikor toliko udobno namestil v malem kupeju, se je lahko začelo podrobnejše spoznavanje z njim. Splošna ergonomija je, z izjemo preveč nazaj nameščenega vrtljivo-potisnega gumba Comand sistema in dobro poznane Mercedesove obvolanske ročice, na katero so poleg smernikov in preklopa med zasenčenimi in dolgim snopom žarometov spravili še nadzor nad brisalniki, zelo dobra. Že res, da te s funkcijami, po mojem mnenju, preobložene obvolanske ročice sicer ne morem označiti za slabo, a vsi, ki ne vozimo Mercedesov vsak dan, potrebujemo nekaj več privajanja nanjo. Pri tem ne morem mimo pohvale, da so inženirji uspeli vdelati v ročico dodatno stopnjo občutljivosti tipala za dež. Včasih sem tudi sam nergal nad dejstvom, da te možnosti Mercedesi niso ponujali, saj ga ni tipala za dež, ki bi vedno deloval s točno takšno občutljivostjo kot je treba. Zato je ta nadgradnja z moje strani toplo dobrodošla.

Tako kot s prostornostjo tudi s preglednostjo C kupe ne prepriča najbolje. Nazaj je videti bolj malo, poševno nazaj in vstran ravno tako, med ovinki pa bo predvsem v bolj zaprtih levih ovinkih pogosto v napoto zajeten levi A stebriček. Je pa res, da med »tipanjem« velikosti avta pri parkiranju priskoči na pomoč odlično delujoč sistem Parktronic, ki zanesljivo opozarja na ovire za in pred avtom.

Ko sem že pri elektronskih pomočnikih ne morem mimo ESP-ja. Ta v C kupeju deluje zelo učinkovito in zanesljivo, a na trenutke po vnetosti vmešavanja kar malo preveč prestrašeno. Že res, da ga je moč izklopiti, a pri tem moti njegova »zakopanost« v nastavitvenem meniju znotraj merilnikov.

Najprej Mercedes-Benz, potem kupe in šele potem … o ne, športen pa ni

Mercedes-Benzi že od nekdaj slovijo po udobju v vožnji. Tudi novi C Coupe me je sprva prepričal z udobjem vožnje, saj je prestrezanje vseh vrst cestnih neravnin med vožnjo z mestnimi hitrostnimi povprečji opravljal z odliko. Kasneje, ko sem več kilometrov odpeljal tudi na avtocesti in izven mest, sem še posebej na avtomobilskih cestah pri višjih hitrostih opazil moteče pozibavanje avta. To bi še nekako požrl, če bi se za to živčnost na avtocesti odkupil z zabavnostjo med ovinki, a temu ni tako. Že res, da tam postreže z zanesljivo in stabilno lego ter odzivnim volanom, a žal generiranje adrenalina v vožnji zavira podpovprečno povratno poveden volan in za kupeje prekomerno prečno nagibanje karoserije med ovinki. Piko na i nenavdušujoči vozni dinamiki sta primaknila še menjalnik in motor. Ne razumite me napak, a da leta 2012, sicer z elektroniko konkretno podprt sedemstopenjski 7G-Tronic Plus še vedno ne dopušča neposrednega ročnega izbiranja prestav (voznik lahko samo krči število prestav med katerimi menjalnik še vedno povsem sam izbira) in da pogonski sklop pri speljevanju z mesta še vedno tako dolgo rabi preden kaj konkretnega spravi iz sebe, ne morem sprejeti. Hvale vrednih je 99,5 odstotkov menjavanj prestav, ki jih menjalnik opravi mehko in marsikomu nezaznavno, a tistega 0,5 odstotka pretikanj, ki jih pospremi bolj ali manj grob sunek skozi pogonski sklop, pustijo pečat.

Ne, ni krivo poreklo

Verjamem, da sem s tem zapisom o C kupeju pokazal, kako zelo hladnega me je pustil. Pri tem sprva nisem bil povsem prepričan, ali sem res postal tako zelo zahteven ali me je začel dajati emšo in družinska naravnanost, a tale kupe mi res nikakor ni »potegnil«. Četudi odkrito priznam, da nisem navdušenec nad izdelki iz Stuttgarta, težko pripišem mojo hladnost do C Coupeja njegovemu poreklu. Očitno kupeji v splošnem pač niso več zame. Je pa res, da me kljub temu zanima, kakšen odnos bi vzpostavil s kakšnim kupejem, ki bi prišel izpod rok AMG oddelka. Upam, da bodo pri slovenskem zastopniku znamke razumeli namig …

Več podatkov o Mercedes-Benzu C Coupe najdete na uradni strani.

Besedilo: Peter Humar    Fotografije: Peter Humar