Še preden so se ljudje lahko prepričali o koristni uporabi prostora v telesu kompaktnega križanca, so se pogovarjali in pregovarjali o tem, kako se pravilno izgovori njegovo ime. Tema je razdvojila celo Nissanove marketinške strokovnjake, ki so ga za avstralski in japonski trg preimenovali v Dualis.

Zlata kokoš

Po neuradnih navedbah so se bolj kot težav z izgovorjavo bali tega, da bi ga Avstralci hudomušno preimenovali v “cash-cow”, sinonim za dober vir zaslužka, ki se po prehodu slovenske meje čudežno spremeni v kokoš, ki nosi zlata jajca. Šest let po predstavitvi modela smo bolj ali manj usklajeni, da gre za “keškaj”, ki je trg uspel prepričati z dobro zasnovo in uporabnostjo, dve leti po zadnji prenovi pa smo že tudi v pričakovanju svežega vetra iz Nissanovega oblikovalskega centra. Čeprav se model še vedno dobro prodaja, sploh v verziji s petimi sedeži, mu počasi zmanjkuje zagona.

Nov pogon za zagon?

Pomaga, seveda. Nissan je v Qashqai postavil kombinacijo 6-stopenjskega ročnega menjalnika in 1,6-litrškega dizelskega agregata s 130 konjskimi očmi ter pokrbel za novost v ponudbi. Pomembneje pa je, da vozniku novi motor v primerjavi z večjim in nekoliko močnejšim dvolitrškim dizelskim motorjem nudi enak navor 320 Nm že pri nekoliko nižjih vrtljajih. Glede na to, da nisem imela priložnosti voziti močnejše različice, težko povem, kako moteče je pomanjkanje dveh desetnij bleščečih žrebcev, po obnašanju testiranega 1.6 dCi pa bi rekla, da ne pretirano, saj se je dobro izkazal v vseh voznih situacijah.

Avto sicer ni bil polno obremenjen s sedmimi potniki, a predvidevam, da pri dobre pol tone skupne teže sedmih odraslih potnikov* tudi dvajset žrebcev ne bi spremenilo situacije. Pa saj veste kako je s tema dvema dodatnima sedežema pod prtljažnim dnom – sta bolj za rezervo in posebne primere, ko lahko prideta še kako prav, ne pa za vsakodnevno prevažanje sedmih potnikov.

Še lepše je vedeti, da naj bi po deklariranih podatkih o porabi voznik z izbiro novega motorja 1.6 dCi v avtomobilu, ki ima vgrajen sistem Start / Stop (IS) in štirikolesni pogon, prihranil v primerjavi z močnejšim dizelskim motorjem skoraj liter goriva na sto prevoženih kilometrov. Ker mi vera prepoveduje pretirano draženje ostalih voznikov na cesti, seveda navedenih 5,3 litrov nisem dosegla, a sem bila zelo zadovoljna tudi s končno povprečno testno porabo 6,8 litrov “na sto”. Kot pohvalo za ustavljanje v prostem teku pa sem pred skoraj vsakim semaforjem dobila – smrečici. In podatek o tem, koliko g CO2 sem ravnokar prihranila.

Kljub temu, da sem večino časa vozila “le” z dvokolesnim pogonom, sem ga začasno izključila, ko sem v nekaj primerih s cvilečim speljevanjem na križiščih prestrašila par nič hudega slutečih pešcev. Preizkušala sem namreč tezo, da bo v razmerah poletne vročine cviljenje izginilo skupaj z izbiro štirikolesnega pogona. V povsem nelaboratorijskih razmerah in v nereprezentativnem vzorcu sem zadovoljno potrdila tezo … in po zaključenem poskusu ponovno izključila štirikolesni pogon.

Skriti zakladi

Lepota na prvi pogled zadržanih avtomobilov je v njihovi sposobnosti, da naključnemu uporabniku ponudijo več, kot je morda pričakoval, samo malo mora pokukati okrog sebe. Naključnega uporabnika sem omenila le zato, ker Nissanov kupec že tako dobro ve, po kaj je prišel, ko se odpravi kupovat avto.

V paketu z opisnim imenom Premium se je tokrat skril sistem Nissan Connect z navigacijskim sistemom, radiom z vsemi potrebnimi povezljivostmi (USB, Bluetooth, SD reža ) ter kamero s 360-stopinjskim pogledom, ki je tako praktična kot tudi zabavna popestritev v vožnji, saj nudi nepričakovane poglede na okoli avta postavljene objekte in subjekte. Prednjo kamero je koristno priklopiti na primer pri manevriranju med dvema ozko postavljenima voziloma, samodejno pa se izključi pri hitrosti nad 10 km/h.

Prijetno me je presenetilo tudi opozorilno piskanje navigacijskega sistema v primeru, ko se je avto približal območju, kjer je nameščen statični radar. Čeprav ni vedel, na kateri strani ceste je radar, je piskanje koristno, le malo prej bi se moral oglasiti, saj je včasih reakcija voznika že prepozna.

Prijetno s koristnim

Tudi daljša vožnja sedmerice nadobudnežev v Nissanu Qashqai+2 je lahko udobna in zabavna, če se le potniki pred odhodom med seboj premerijo s pogledi in pravično razporedijo od večjega k manjšemu. Notranjost vozila je izjemno prilagodljiva, kar pa ne spremeni dejstva, da spadajo višjerasli potniki na prednja sedeža. Dostop do zadnjih dveh sedežev je lažji zaradi pomika sredinske klopi, še vedno pa ni izkušnja, ki bi jo z veseljem vsakodnevno ponavljali.

Za zaključek morda le še beseda o ceni: ni najcenejši in tudi ne najdražji med podobnimi, je pa za ta denar več kot spodobno opremljen in s tem primeren kandidat za ožji izbor.

Več o modelu Nissan Qashqai+2 na uradni strani.

Besedilo in foto: Urška Radolović

* Upoštevana je teža potnika 75 kg.