Francoska renesansa
Resda GTI-jevstvo dandanes večinoma povezujemo z znamko iz Wolfsburga (ter modelom Golf), a so znali male rakete s takisto označbo delati tudi približno 850 kilometrov bolj zahodno, kjer so že pred 32 leti predstavili sladostrastni 205 GTI. A če je omenjeno GTI-jevstvo pri znamki z znakom leva vmes tudi že malce razvodenelo (spomnimo se zgolj rahlo »frigidnega« 307 GTI), pa se sedaj ponovno vračajo v velikem slogu. In to kakšnem!
Z najnovejšim modelom 308 GTi (pri Volkswagnu se vse tri črke omenjene označbe pišejo z velikimi tiskanimi črkami), ki se lahko pohvali s trenutno najboljšim razmerjem med maso in zmogljivostjo v tem razredu (4,46 kg/konjsko moč), so tako vrgli rokavico najbližji vročo-kompaktni konkurenci. Ter pokazali, da še niso povsem pozabili, kako se pripravi vrhunskega športnika – če seveda povsem odmislim strupenega RCZ-R. Pri tem je celoten paket tolikanj simpatično navdušujoč, da bi se verjetno celo marsikateri obiskovalec tradicionalnega GTI srečanja ob Vrbskem jezeru raje pripeljal na prizorišče z (o moj bog!) Peugeotovo mojstrovino, kot pa s 40 »konjev« šibkejšim »Krautwagnom«*. Pa četudi tega nikdar ne bo priznal na glas …
Resda bi znal kdo tudi pripomniti, da najnovejši Peugeotov GTi deluje na zunaj nič kaj nastopaško ter je videti skorajda že kar malce preveč vsakdanje. A je potrebno brž priznati, da najnovejši produkt Peugeotovega športnega oddelka iz pariškega predmestja Vélizy-Villacoublay nikakor ne želi biti ena izmed tistih bahavih »fast & furious« cestnih raket, ki še najbolj razvnemajo nadobudne mladce in njihove frajlice.
Ne, novi 308 GTi želi prvenstveno ugajati avtomobilskim poznavalcem ter bencinskim navdušencem, pri čemer bo zgolj najbolj natančno oko opazilo oblikovne razlike z »mehkejšo« verzijo GT. Tako bodo brž uzrli unikatna 19-palčna platišča, na katera so nataknili izvrstne Michelinove pnevmatike Super Sport (ki jih sicer uporabljajo za prvo vgradnjo celo pri Porscheju 911 ter Ferrariju 488), enormni izpušni cevi, zadnji difuzor, črno obarvana retrovizorja, rdeče zavorne čeljusti ter športno nastrojena pragova. Da o decentno nametanih napisih GTI niti ne govorim.
A tovrstna oblikovna zadržanost naj bi menda še najbolj ugajala kupcem Severininih let (beri: 44 let), na katere sicer ciljajo pri Peugeotu, in katerim naj bi – kot drugi družinski avto – predstavljal izvrstno nedeljsko zabavo. Saj naj bi šlo za tisti krog voznikov, ki so že davno doumeli, da se gre na zabavo zgolj in samo z glavo.
Ni za huligane
In ker tudi sam že (deloma) spadam v omenjeno demografsko skupino, me je še kako zanimalo, kako pobalinski je lahko najnovejši Peugeot levjega srca. A že takoj, ko sem posadil svojo zadnjico na izvrstno oprijemljiv sedež, odet v kombinacijo usnja ter nedrseče alkantare, oprijel gokartsko majhen volanski obroč, ozaljšan z rdečim »merkom« ter GTI označbo ter tapkal po izjemno nepraktičnem zaslonu na dotik, da bi si nastavil primerno temperaturo, me je pričakalo prvo presenečenje.
Tako sem že med »ogrevalnim krogom« po cestišču, na katerem je zima dodobra pustila svoje erozivne sledi, presenečeno ugotavljal, da njegovo podvozje dokaj udobno požira neravnine, kar ni ravno poznana odlika športno nastrojenih vročih kompaktnežev. Ter prišel do spoznanja, da gre za precej vsakodnevno uporabnega hot hatcha, brez da bi sopotniki doživljali depresijo ter postkomocijski sindrom. Renaultov Megane R.S. je vsaj v tem elementu bistveno manj udoben ter zaradi zgolj treh vrat tudi manj družinski!
A glede na to, da se pod GTi-jevim motornim pokrovom skriva že iz modela RCZ-R poznani (ter rahlo modificirani) 1.6-litrski agregat z BMW-jevim pedigrejem, v katerem tolčejo Mahlejevi bati ter sopiha dvojna turbina Twin Scroll, je desna noga kar sama od sebe pričela trzati po stopalki za plin. Brž sem ugotovil, da zna izjemno radoživ in delavoljen štirivaljnik navduševati že v vrtljajnih nižavah ter ne popušča vse do okrog 7 tisočakov, ko omejevalnik vrtljajev precej grobo poseže vmes.
Obilica motornega navora, ki se kaže v zelo širokem območju (med 1.900 in 5.000 vrtljaji), med ležernim »kruzanjem« dopušča tudi precej lenarjenja s prestavno ročico, ki se sicer kiti s precej modno, a strahovito nepripravno aluminijasto »bunko« (poleti vroča, pozimi hladna). Pri čemer ne bi bilo prav nič narobe, če bi imel vsaj za drobcen odtenek krajše hode.
Za manjše razočaranje je poskrbela zgolj zvočna kulisa motorja, saj deluje preveč »ekološko« zadržano, voznik pa vseskozi povsem zaman napenja ušesa, da bi zaslišal vsaj rahlo pokanje iz izpušne cevi (kar sicer obvlada že »običajen« Mini Cooper S, da o verziji JCW niti ne govorim!). Sicer preklop v način Sport pripomore k rahlemu izboljšanju zvočne podlage, a je le ta na žalost generirana zgolj in samo s pomočjo Denonovih zvočnikov. Kako francosko!
Manjšo negativno oceno si hkrati zaslužijo tudi živo rdeče obarvani merilniki v omenjenem načinu Sport, saj popolnoma zamaskirajo rdeče vrtljajno območje (z nerazumljivim astonmartinovskim obratnim vrtenjem kazalca), kar pa se ne izkaže za najbolj priročno pogruntavščino v tolikanj športno nastrojenem avtomobilu.
»Ovinkožer«
Ob iskanju zapravljenih mladostniških sanj se zna Peugeotova »žverca« izkazati za dovolj razgrajajočo in agilno (zgolj 6-sekundno pospeševanje od 0 do 100 km/h), vendar pa nikdar ne daje tistega značilnega dirkaško brutalnega občutka kot na primer Renaultov Megane R.S.. Kot da bi primerjal vrhunsko pripravljenega rekreativnega tekača ter podobno hitrega profesionalnega atleta, ki pa pokaže svoje prave kvalitete šele na tartanski stezi.
Vseeno pa znajo že prvi hitreje voženi ovinki na zaviti gorski cesti naseliti male vragce v voznikove misli, saj kombinacija izvrstno nastavljenega podvozja, ki je dodatno znižano za 11 milimetrov, super lepljivih pnevmatik ter izjemno komunikativnega električnega servo volanskega mehanizma kar sama kliče k požiranju serpentin. Za dodatno dozo užitka pripomore še Torsnova delna mehanska zapora diferenciala, ki prenaša do ene tretjine moči na kolo z boljšim oprijemom, in deluje tako (nevsiljivo) prepričljivo, da se pričneš povsem nehote spraševati, če se nisi slučajno znašel na železniških tračnicah. Pri čemer zgolj dokaj grobo pretiravanje (kar bi običajno verzijo 308 ob izklopljeni stabilizacijski elektroniki že davno pripeljalo do bližnjega srečanja z obcestno floro), privede do rahlega, a povsem obvladljivega opletanja zadka. A pazljivost naj ne popusti! Še posebej na mokri in spolzki podlagi, na kateri znajo Michelinove pnevmatike splavati hitreje kot spermiji šestnajstletnika!
Chanometer
Pri Peugeotu smo bili v zadnjih nekaj letih vajeni, da so bili njihovi modeli z označbo GTI bistveno manj popoprani kot pri konkurenci. Tovrsten znak, ki je sicer nekdaj veljal za enega najbolj zaželenih styling dodatkov med lastniki vozil iz Kragujevca, pa je deloval na njihovih avtomobilih kar malce preveč posiljeno.
A sedaj iz njihovih kovačnic ponovno prihajajo dovolj prepričljive »petarde« (kar so pred nedavnim vsaj malce nakazali že z modelom 208 GTi), pri čemer omenjena kombinacija treh črk pravovernim ljubiteljem bencinskih hlapov znova sporoča, da je čistokrvne GTI-je moč najti še kje drugje, kot zgolj ob Vrbskem jezeru.
Tekst in foto: Urban Acman
Nomen est omen – ime pove vse (lat.)
* slengovski izraz za Volkswagen
Mnenja uporabnikov
9 komentarjev za "Nomen est omen"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
2x raje tole kot kaj od konkurence, avto je prelep in se hudo pelje, še porabi ne preveč in ni noro drag..kaj češ boljšega
1l gor ali dol pri tako veliki porabi ni omeme vredno. Megan rs se bolje pelje in tudi cena je okrog 30keur isto leon. Lepota je pa stvar posameznika
Tista tipka SPORT je res Šport! Čisto drugačna nastavitev elektronike motorja. Užitek je voziti vsakega 308!
In slaba komunikacija volana, kar je največji minus tega tipa avtomobila kjer ni tako pomembna prostornost zadaj ali alu ročica ali ekran na dotik. Bolj od teh stvari je pomemben izgled, kjer tudi bolj peša kot ne in na prvi pogled ga spoznaš zaradi par napisov gti, dva rora in malo vetčjih platišč vse ostalo je pa isto kot pri najšipkejšem modelu
308 že v osnovi izgkeda tako dobro,da ne rabi nekih velikih dodatkov. Sicer pa golfa in kakšnega leona v izgledu povozi 🙂 Peljal ga pa zagotovo nisi,ker potem ne bi pisal. Volan je super. Že v običajni 308 je natančen 🙂 Izgled pa ni kot pri najšibkejsem. Najsibkejsi ima halogenske in širše luči ter drugačen odbijač. Komaj allure ponidi drugačno masko,gt in gti pa imata znak na maski…V resnici ni tako malo sprememb.
Kdo omenja vw grupo? Ti kar nekaj na pamet pišeš. Men se ne da pisat tukaj imaš video pa poglej – http://www.volan.si/testi/testi/6134-peugeot-308-gti-1-6-thp-270-by-peugeot-sport/
Volan, kjer 308 gti dobi – za “skorajda dolgočasno zunanjost”, golf gti pa + za “popestritven izgled skoraj da dolgočasne oblike golfa”. Objektivnost na višku.
ps.: pa prav na živce mi že greste z omenjanjem vw grupe skoraj v vsakem prispevku, temi, da ni to pa ono na cesti je pa vsak 2 avto iz vw grupe.
Volan je premejhen