Protikorupcijski avto
Hibridni Yaris je zame primerek avtomobila, za katerega ne bi nobenemu bolj ali manj izpostavljenemu političnemu veljaku rekla žal besede. Ni predrag, da bi se spraševala ali ga je plačal z gotovino, s prihranki s transakcijskega računa ali na kredit. Ni prevelik, zato bi mu predstavniki društva Focus verjetno podelili zelen karton, in ne premajhnen, da bi v garaži pričakovala še en, večji kup pločevine.
Poleg tega daje človek, ki vozi hibridnega Yarisa, okolici vedeti, da se zaveda grozečih posledic onesnaženosti okolja. Je prijazen do someščanov ter ne zavzema dveh parkirnih mest, ali še huje, pločnika. In če izbranec ljudstva lahko prepriča še svojo spremljevalko, da za obisk Opere ne obleče soboljevinastega plašča, bo videz popoln.
Mladosten in živahen
Zunanjost Yarisa je dinamična, a ne preveč resna – kot se za avtomobil te velikosti spodobi. Modrina na emblemu daje že na prvi pogled vedeti, da gre za pametno ekološko izbiro motorizacije, pogled na prednji del razkrije večjo odprtino za zajem zraka, celoto pa zaključita zadnji usmerjevalnik zraka ter značilne zadnje LED luči. Testni različici je podobo zunanjosti in vtis v notranjosti še nadgradila panoramska streha.
Kot je Chan že lepo napisal v našem prvem srečanju z Yarisom, je v notranjosti dovolj prostora za štiri odrasle potnike, prtljažnik pa bo v hibridni sprejel prav toliko torb kot pri klasičnih motornih različicah, saj so baterije varno spravljene pod zadnjo klopjo. Toyotinim inženirjem je, pohvalno, uspelo zmanjšati težo Yarisovega hibridnega sklop za petino v primerjavi s tistimi, ki so v uporabi v Priusu in Aurisu, pri čemer so prilagodili dimenzije praktično vsem delom pogonskega sklopa.
Presenetila me je svežina notranjosti, ki med vožnjo daje prijeten občutek. Dvobarvna kombinacija plastike na armaturi in “hibridna modrina” na prikazovalnikih, kontrastnih šivih (volana, sedežev, ročne zavore) ter ročici menjalnika popestrijo siceršnjo sivino, še več barve in veselja pa prinese 6,1-palčni Touch&Go zaslon na dotik, ki poskrbi za zabavo, povezljivost, navigacijo in podatke o porabi ter delovanju pogona. Kot običajno prikazani podatki v začetku kradejo (pre)velik del pozornosti, kasneje pa se jih navadiš ter “obtičiš” na prikazu, ki ti je najbolj pri srcu.
Mestni maček
Ne razumite me narobe, z Yarisom se lahko odpeljete kamorkoli – ima dovolj moči, vztrajnosti, prostora in udobja za daljše poti. A nedvomno njegove pozitivne lastnosti najbolj izstopajo v mestu, kjer je spreten in okreten ter predvsem varčen.
Bencinski 1,5-litrski motor sicer ni najbolj poskočna različica v Yarisovi paleti, kjer zadnje čase prepričuje 1,33 VVT-i, a se v kombinaciji z elektromotorjem prav dobro obnese. Velik del zasluge za tekočo in nenaporno mestno vožnjo prinese pohvale vreden brezstopenjski menjalnik, ki vozniku prihrani metodično stiskanje stopalk v času prometnih konic.
Yaris v samodejnem načinu vožnje Normal prevzame razmišljanje o tem ali se bomo vozili na elektriko ali na bencin. Primerjalno program EV deluje zgolj z uporabo elektromotorja, seveda ob zagotovljenih potrebnih pogojih (hitrost nekje do 60 km/h, način pospeševanja, stanje baterije), program Eco pa poskrbi za dodaten element varčnosti s prilagoditvijo delovanja klime in odzivnosti stopalke za plin, a obenem vozniku odvzame večino veselja do vožnje.
Poraba, poraba in poraba
Morda je to le moja bolezen, a več kot imam podatkov o porabi, bolj si jo želim “ukrotiti”. Še posebej to velja za vožnjo v hibridu, ko se kar naenkrat iz mestne gneče vajene “tekoče” voznice spremenim v povzročiteljico kolon, da bi le ujela kak deciliter ali dva. Vem, obupno, ampak tudi tokratno treznjenje je bilo boleče, porabe pa kljub vsem naporom nisem spravila pod štiri litre na sto prevoženih kilometrov.
Zato vprašanje za konec: se bo osveščen mestni voznik iz ljubljanske Šiške v Moste vozil po obvoznici ali čez mesto? In če je odgovor “po obvoznici”, kakšen smisel ima hibridni pogon, saj je v uporabi bolj ali manj le bencinski motor? Po drugi strani “čez mesto” pomeni prihranek goriva in manjše emisije škodljivih snovi (v idealnih razmerah, ko ne padete v zakleti cikel pospeševanja, zaviranja in zaustavljanja na semaforjih), a obenem izgubo redke dobrine, časa. Torej je modro pred odločitvijo o nakupu dobro premisliti kakšne so vaše dnevne poti in kako jih trenutno opravljate. Dvomim namreč, da boste stare navade spremenili zgolj zaradi modrine Toyotinega emblema.
Sicer pa menim, da je doplačilo za varčevanje z gorivom in bolj osveščeno obnašanje v vsakodnevni vožnji smiselno in v primeru hibridnega Yarisa ne previsoko, da bi odvračalo od nakupa. Hibrid v primeru Yarisa ni več privilegij, ampak je lahko povsem razumna odločitev.
Več o hibridnem Yarisu na uradni strani, kjer lahko izveste več tudi o HSD hibridni tehnologiji.
Besedilo in foto: Urška Radolović
Mnenja uporabnikov
3 komentarjev za "Toyota Yaris Hybrid 1.5 VVT-i Sport – Politično korekten"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Drži, cene za hibrida se začnejo okrog 16k, testirana verzija pa ima praktično popolno opremo, ki je pogosto ne najdemo niti v bistveno dražjih in večjih modelih (športno podvozje, navigacija, panoramska streha, lita platišča, senzor za dež, samozatemnitveno notranje ogledalo, svetlobni senzor, ogrevani zunanji ogledali). Torej je področje dodanih štirih tisočakov stvar izbire, tehnika in varnost sta serijska.
Ne vem no, na Avto.net je cena osnovnega hibrida 15.500 €, dobiš 7 airbagov, ESP, samodejno klimatsko napravo… Če iščeš majhen avto z avtomatskim menjalnikom IN majhno porabo potem cena sploh ni pretirana. Baje da se po Evropi proda približno polovico Yarisov hibridnih. Seveda je pa najbolj racionalen nakup avta, ki je poceni IN ima nizko porabo, torej dizel za 12.000 €, ampak tam nimaš avtomatskega menjalnika.
20 jurjev za tale penzl? You have GOT to be kiddin’ me!