ojanez je napisal/-a:Sama kvaliteta zvoka v avtomobilu je močno v prid DAB-u.
Pokritost pa je kar zadovoljiva. Kjer je malce slabši signal, se pojavljajo kratke prekinitve, dolge nekaj desetink sekunde.
Radijskih postaj pa je trenutno 13:
http://digitalniradio.si/programi/

Pozdrav!
Da obudim temo …
Preteklo je že kar nekaj let. Med časom so OIZ in RTVSLO na oddajni strani marsikaj porihtali. Imamo več multipleksov. Vklopili so tudi nekaj manjših oddajnikov in tudi ponudba slovenskih DAB+ programov je postala bolj pestra in številčnejša. Na severovzhodu lahko sprejemamo skoraj 100 programov (skupaj z avstrijskimi in hrvaškimi). V slovenskem prostoru trenutno deluje 59 programov, 14 jih je dosegljivih samo na DAB+, 45 pa v simulcastu na DAB+ in FM-u. Za pozdraviti je prisotnost nekaj novih programov, kot npr. Center X in Radio podcast24. Tudi v Avstriji se mreža digitalnih radijskih programov širi. Po tihem se pričakuje, da bo tudi ORF s svojimi programi prisoten na platformi DAB+, celo s svojim lastnim multipleksom. Pred kratkim so njihov HITRADIO OE3 umestili v DAB+ MUX 2 po celi Avstriji.

Kakšne so danes vaše izkušnje s sprejemom DAB+ v avtu. Na AC križu in širše bi naj sprejem slovenskih programov deloval brezhibno.

Moje izkušnje DAB so odlične. Moj avto ima DAB, ženin nima. Vozim se veliko z obema po Sloveniji, Hr, A, IT.
DAB definitivno zmaga.

Pred 9. leti ko sem kupoval avto sem moral za dab še doplačati, ampak to je bil zadetek v polno, vredno vsakega €. Nabor postaj, zvok...sami plusi.

Ni vse zlato, kar je digitalno... DAB+ vsekakor ima prednosti, ima pa tudi slabosti.

Ponudniki programov lahko izbirajo določene parametre, od katerih so odvisni tudi stroški zakupa DAB+ pasovne širine.

Osnovni parameter je bitni pretok in večina programov se odloči za relativno nizek bitni pretok, zaradi česar je kvaliteta zvoka lahko slabša od FM-a z dobrim signalom. Algoritem bi naj bil učinkovitejši kot MP3, tako da bi 56kbps na DAB+ naj bilo podobno ali malo bolje kot 128kbps MP3...

Drug parameter, ki ga ponudniki programov lahko izberejo, je nivo zaščite pred napako - tako lahko nek program na istem DAB+ omrežju ob slabem signalu bolj prekinja kot nek drug program.

Tretji parameter pa je seveda število kanalov - ponudnik programa se lahko odloči oddajati MONO signal.

Pred časom je objavljena tabela DAB+ programov vsebovala tudi te podatke in takrat je bilo veliko programov MONO. Zdaj žal teh podatkov ni več, je samo seznam z osnovnim bitnim pretokom.

https://digitalniradio.si/programi/

Hvala za odziv in spodbudne besede. Eni pa res iščete dlako v jajcu po nepotrebnem.

danci1973 je napisal/-a:Ni vse zlato, kar je digitalno... DAB+ vsekakor ima prednosti, ima pa tudi slabosti.

Ponudniki programov lahko izbirajo določene parametre, od katerih so odvisni tudi stroški zakupa DAB+ pasovne širine.

Osnovni parameter je bitni pretok in večina programov se odloči za relativno nizek bitni pretok, zaradi česar je kvaliteta zvoka lahko slabša od FM-a z dobrim signalom. Algoritem bi naj bil učinkovitejši kot MP3, tako da bi 56kbps na DAB+ naj bilo podobno ali malo bolje kot 128kbps MP3...

Drug parameter, ki ga ponudniki programov lahko izberejo, je nivo zaščite pred napako - tako lahko nek program na istem DAB+ omrežju ob slabem signalu bolj prekinja kot nek drug program.

Pri vzporednem oddajanju (FM in DAB+), komercialni programi poleg vsega ostalega morajo prilagoditi oddajanje tudi svojim lastnim finančnim zmožnostim. Res bi te rad danes videl kot nekakšnega finančnega direktorja ali lastnika radijske postaje, kako se razmetavaš z denarjem in na platformi DAB+ oddajaš svoj program z bitno hitrostjo 100 kbps ali več. Komu na čast. Rešitev je ukinitev FM-a, ampak do tega je še kar nekaj let. Vemo kakšna je situacija pri nas in širše. Nekoč smo govorili o 0 poslušalcih na DAB-u, danes jih je že nekaj, toda še vedno premalo. Interes radijskih postaj za oddajanje v digitalni obliki vsekakor obstaja in se v takšni situaciji seveda špara pri bitnih hitrostih. Pravzaprav, radijska postaja plačuje oddajanje po količini zakupljenih CU-jev. "Capacity Unit" – CU je osnovna enota za prenos podatkov v sistemu DAB+. Prenosna kapaciteta celotnega multipleksa je 864 CU.

Vsi programi pri nas trenutno imajo nivo zaščite pred napako 3A. V Italiji v muxu GODAB večina postaj prav tako ima nivo zaščite 3A, ampak ene postaje eksperimentirajo še z 1A, 4A in 3B. Bil sem v Trbižu (Treviso) lansko poletje, ampak ni bilo časa, da bi to raziskoval.

Pri tej najmanjši zaščitni stopnji 3A pri nas je v mobilnih aplikacijah zagotovljena najmanjša bitna hitrost 56 kbps pri STEREO, pri MONO oddajanju pa 40 kbps. Torej za nas poslušalce v avtu Radio Terminal oddaja na meji, Radio Študent pa je že itak pod mejo in med vožnjo lahko prihaja do pogostih prekinitev, posebej v coni slabšega signala oz. sprejema.

danci1973 je napisal/-a:Tretji parameter pa je seveda število kanalov - ponudnik programa se lahko odloči oddajati MONO signal.

Pred časom je objavljena tabela DAB+ programov vsebovala tudi te podatke in takrat je bilo veliko programov MONO. Zdaj žal teh podatkov ni več, je samo seznam z osnovnim bitnim pretokom.

https://digitalniradio.si/programi/

Kot sem že zgoraj napisal, MONO trenutno oddajata le Radio Študent v muxu R1 in Radio Terminal v muxu R3. Teh MONO programov je pred časom bilo več. Eni so pač poskušali tudi drugače, vendar se ni obneslo. Živimo v digitalni dobi in eni res ne morejo več. Ampak, kot sem napisal, ne tehnično ampak finančno. Zgoraj sem že podal obrazložitev in kaj to za njiju pomeni. Če bi navedena programa šla v STEREO načinu, bi to bil polom, posebej za RŠ, ker bi se mu s tem še bolj zmanjšala bitna hitrost.

Parametri, ki jih iščeš, so na spodnjem linku Igor Funa ima DAB, FM in DVB-T scaner na Vrhniki in v Kopru. Podatki na Wohnort-u in še na nekaterih drugih portalih niso najbolj ažurirani.

https://digitalbroadcasting.org/monitoring/vrhnika

herdarko je napisal/-a:Pravzaprav, radijska postaja plačuje oddajanje po količini zakupljenih CU-jev. "Capacity Unit" – CU je osnovna enota za prenos podatkov v sistemu DAB+. Prenosna kapaciteta celotnega multipleksa je 864 CU.

Naj se še navežem na zgoraj napisano. Po ceniku RTVSLO za mux R1 z dne 1. 1. 2025 je cena za oddajanje v muxu R1 še znašala 48,68 EUR z DDV/CU/mesec.



S 1. 7. 2025 se je cenik za R1 drastično spremenil. Cena oddajanja je šla gor za cca. 20% in znaša 58,18 EUR z DDV/CU/mesec.



Upam, da cena še danes velja in da med časom ni prišlo do kakšne spremembe, na višje seveda. Na zgornjem linku, ki sem ga objavil v prejšnjem postu se lahko na R1 vidi, koliko CU-jev ima zakupljenih posamezni program.

Če izvzamem Radio Študent, z najmanjšim pretokom 56 kbps (to je 42 CU) oddaja 6 postaj. Oddajanje na mesec jih stane 2.443,56 EUR z DDV.

V ceniku še piše:
Cena zajema stroške oddajanja v omrežju od vstopne točke dalje. Strošek dostave signala iz studia do vstopne točke v ceni ni zajet.

Cena oddajanja v nacionalnem muxu R4 znaša 69,64 EUR z DDV/CU/mesec.



Tukaj trenutno vse postaje (razen Klasik radija) oddajajo s pretokom 56 kbps, torej z 42 CU. Oddajanje na mesec jih stane 2.924,88 EUR z DDV.

Cena oddajanja v muxu R5, ki trenutno še ne obratuje, je še nekaj deset centov višja in znaša 70,15 EUR z DDV/CU/mesec.



Omrežje R4 in R5 sta zgrajena čisto na novo. Za vzpostavitev prvega omrežja R1 je antenski VHF sistem že obstajal, vsaj na glavnih oddajnikih.

Presodite sami, ali je to oderuško glede na vse okoliščine, ali pa so te cene/mesec za današnji čas sprejemljive?

Ali obstaja kje seznam po kakšni kvaliteti oddajajo določen program ?

Dobesedno par sporočil višje je dal možak povezavo na seznam vseh programov po multipleksih, kjer je zraven navedena tudi "kvaliteta" (bitrate).

Se posipam s pepelom, spregledal.

mrtwelvetrees je napisal/-a:Ali obstaja kje seznam po kakšni kvaliteti oddajajo določen program ?

Med časom si se že posipal s pepelom.
Je že vse bilo zapisano v prejšnjih postih. Kvaliteta nekega programa je vezana na višino bitnega pretoka podatkov (bitrate), kar pa po mojem mnenju za "kvaliteto" v nekaterih primerih sicer ni najbolj primerno merilo. Pri nas so namreč eni komercialni programi (ne bom jim delal reklamo), ki na poslušanje kljub nižjemu bitnemu pretoku imajo bistveno višjo kvaliteto, kot nekateri z istim ali celo z višjim pretokom. To je zato, ker že v studiu imajo kvalitetno digitalno opremo (in sposobne tehnike ) in zvok že od tam do operaterja pride z določeno (višjo) kvaliteto.

Smo v temi o sprejemu v avtu in lahko povem, da med vožnjo poleg vsega drenja in hrupa ne razmišljam o neki kvaliteti, ampak na tem mestu bi izpostavil naslednje:

Imam stacionarne sprejemnike, ki prikazujejo kvaliteto signala, ampak to je kvaliteta, ki se nanaša na sprejem digitalnega signala, ki z oddajnika pride preko antene v sprejemnik in ne prikazuje kvaliteto same radijske postaje, ampak dejansko kvaliteto signala na programih celotnega muxa.

Digitalni radio pri nas spremljam že od leta 2010. Takrat se je še oddajalo samo DAB (brez +) in samo z oddajnika Krvavec na bloku 12B. Štirje nacionalni program (SLO1, VAL 202, ARS in Radio SI International) so takrat imeli po 192 kbps pretoka. Doma sem v Halozah z zunanjo anteno sprejemal signal s cca. 100 km oddaljenega Krvavca in sicer z odbojem od Haloškega Triglava. Kvaliteta takšnega prejetega signala je bila cca. 70%, torej od oddajnika do mene ni optične vidljivosti in zaradi na tej poti verjetno še več odbojev je prišlo tudi do deformacije v kvaliteti prejetega signala.


Odboji so pač prednost digitalizacije. Z odbojem je lepo šla tudi DTV. Z anteno usmerjeno proti jugu (smer Zagreb) sem z odbojem od zadaj dobil Avstrijo (tudi DVB-T2), od spredaj itak hrvaške programe, z leve (vzhod) so šli Madžari in z desne še signal s Trdinovega vrha (Vaš kanal).

Nekateri drugi DAB+ sprejemniki prikazujejo kvaliteto, kot raven oz. nivo signala. Spodaj je primer sprejema Radia Ognjišče iz časa, ko so dodali šumnike v svoj naziv (prej Ognjisce) in o tem bom tudi enkrat nekaj napisal.



Če imaš na svojem sprejemniku kvaliteto DAB+ signala 100% si lahko "frajer", tako kot en naš program, ki je pred časom prišel v mux R4.


Mimogrede, ta PURE sprejemnik je že takrat poleg prikazovanja kvalitete signala podpiral Intelitext, torej poleg radiotexta prikaz še raznih dodatnih informacij (borza, cene na tržnici, koncerti, rave party, …). S tipko ReVu sem lahko za 15 minut zavrtel nazaj kakšno oddajo (npr. poročila), če sem zamudil. Ampak to je takrat bila romantika. Danes so drugi časi, ker imaš vse na dlani.

Se opravičujem. Smo v temi o sprejemu DAB+ signala v avtu oz. o DAB+ sprejemnikih v avtu.

Jaz sem zaključil z radijskim signalom v avtu, imam Android avtoradio in 4G internet pa 250GB prenosa na mesec, tako da špila youtube music brez reklam skoz. Dost mam reklam.

V svojem avtu žal nimam DAB+, je kakšnih 10 let prestar, nisem pa (še) našel sprejemnika, ki bi se dal dovolj lepo integrirat v obstoječ 'infotainment'.

Doma pa (z zunanjo anteno) sprejemam naslednje:

• SLO R1 10D, signal 73-78
• SLO R2E 12B, signal 88-92
• SLO R4 5A, signal 75-8O
• HR OIV 11C, signal 99

Zdi se mi, da sem včasih, ko sem prvič namontiral zunanjo anteno, sprejemal še en avstrijski multipleks, pa ne vem, kaj se je zgodilo z njim...

danci1973 je napisal/-a:V svojem avtu žal nimam DAB+, je kakšnih 10 let prestar, nisem pa (še) našel sprejemnika, ki bi se dal dovolj lepo integrirat v obstoječ 'infotainment'.

Čim prej si zrihtaj sprejem. Slika pove vse.


Trenutno ni potrebe za nabavo novega DAB+/FM avtoradia. Nekoč so sicer bili predragi, danes pa temu ni več tako. Na trgu obstajajo tudi različni DAB+ adapterji, kot je npr. na sliki spodaj,. Slika je simbolična.



Zadeva dela na prosti FM frekvenci preko obstoječega sistema v avtu. Potrebno je vse kable pravilno povezati (antena, AUX, napajanje), uskladiti frekvenco, skenirati programe in zvok se lepo sliši iz obstoječih zvočnikov v avtu. Seveda, potrebno je biti v območju signala.

Priložena antena se lahko zalepi na vetrobransko steklo, toda jaz sem jo nekaj časa imel nerazpakirano spredaj kar tako na armaturki zalepljeno z lepilnim trakom, da mi ne "pleše" na ovinkih. Ven sem potegnil le kabel za priključitev na adapter. Potem sem ugotovil, da imam boljši sprejem, če jo lepo skrijem pod streho za zaprtim senčnikom pred sovoznikovim sedežem, kar ni bilo težko, saj je velikost PVC vrečke le cca. 30 x 10 cm. Adapter ima tudi tovarniško nastavljeno fiksno napajanje antene, tako da sem lahko testiral še majhno paličasto aktivno DAB/DVB-T magnetno anteno na strehi ...

danci1973 je napisal/-a:Doma pa (z zunanjo anteno) sprejemam naslednje:

• SLO R1 10D, signal 73-78
• SLO R2E 12B, signal 88-92
• SLO R4 5A, signal 75-8O
• HR OIV 11C, signal 99

Zdi se mi, da sem včasih, ko sem prvič namontiral zunanjo anteno, sprejemal še en avstrijski multipleks, pa ne vem, kaj se je zgodilo z njim...

Premalo informacij. Moram ugibat. Ne vem za kakšno anteno in sprejemnik gre, za podrobnejši opis lokacije sprejema. Vidim, da si iz Maribora. Z zunanjo anteno bi moral imeti sprejem slovenskih programov brezhiben, torej 100. Sicer te številke v nekaterih primerih niso najbolj relevantne.
Ne vem kako in katero anteno imaš nameščeno na svoji lokaciji. Ugibam, da je postavljena v vertikalni polarizaciji. Anteno za sprejem Hrvatov na 11C imaš verjetno obrnjeno proti Ivanščici (predvidevam), če ti je signal tako dober (99 verjetno pri teh vrednostih, ki jih navajaš, gre verjetno za jakost signala). Razdalja od Maribora do Ivanščice je nekaj čez 50 km. Sljeme ti je verjetno zakrito s Pohorjem (ugibam).
Avstrijci oddajajo DAB+ s Schöckla na blokih 8A (DAB+ Austria), 8B ( DAB+ MUX 3-StBK) in 8D (DAB+ MUX 2-StBK). StBK je kratica za njihove regije Steiermark, Burgenland in Kärnten.

Poskusi na sprejemniku ročno (manual) preveriti nivo signala na posameznih blokih. Po mojem mnenju nimaš signala v anteno s hrbtne strani (torej iz Avstrije), ker ti je antena obrnjena v nasprotno smer, od tam pa ni odboja. Boš mogel nekaj riskirat. Če ne bo šlo drugače, obrni anteno kontra, torej proti Avstriji. Ne bo ti žal. Izbira programov pri Avstrijcih je in po številčnosti in po raznolikosti vsekakor boljša izbira, kot pa sprejem peščice programov iz hrvaškega muxa. Je velika verjetnost, da boš na takšen način dobil hrvaške programe preko odboja s kakšnega hriba pred sabo. Hrib mora biti dokaj blizu, sicer se odboj pri večji razdalji razblini. Eh, nekoč smo na severovzhodu lahko spremljali Radio Dalmacija, Radio Istra, Narodni radio, Gold FM, Banovina, ..., bil je celo en specializiran radio, ki je predvajal samo pesmi Oliverja Dragojevića 24/7 brez reklam.

Relacija Ptuj – Maribor je dobro pokrita s hrvaškim DAB+ signalom. Signal seže tudi čez mejo. Spodaj je primer sprejema na stari cesti od meje proti Lipnici (Leibnitz) v starem Cliu leta 2018.



Na majhnem zaslonu avtoradia se po uskladitvi FM frekvence prikaže napis "DAB MODE".



Danes so drugi časi. Ni več tiste romantike, ki nam je prinašala zadovoljstvo in nasmeh na obraz. Truli kapitalizem. Za vsako stvar je vedno več variant, več načinov za uresničitev ciljev in želja po lastni izbiri in okusu.

V avtu je DAB+ super zadeva, ni več šumenja kot pri FM in pa nabor postaj je večji. Do sedaj samo pozitivne izkušnje.

Za doma pa je internet radio, seveda s primernim sprejemnikom way to go.

Še nekaj nostalgije …
Zaslon na starem Capturju (dizel) je bil bistveno večji od tistega na Cliu. Avto ni imel vgrajenega DAB radia. Pri sprejemu z adapterjem se je na obstoječem zaslonu, poleg DAB Mode, spodaj izpisal tudi naziv radijske postaje.



Adapter seveda podpira diakritične znake, torej naše črke s šumniki (spodaj na slikah Radio 1 DAB in Glasbeni radio), apostrofe (kot se vidi na sliki pri Gold FM v mojem prejšnjem postu), …



Ampak ene hrvaške postaje v preteklosti niso znale izkoristiti vse prednosti digitalizacije, npr. Radio 101, ki je bolj znam po oddajanju na FM-u v analogni dobi na 101 MHz. Slišnost je imel daleč naokrog, ker so oddajali s Sljemena. Celo pri nas sem ga slišal v zatrepu Logarske doline. Vse lepo in prav, ampak spodaj na sliki namesto Rag'n'Bone Man – Skin vidimo tole …



Diakritični znaki so takrat enim hrvaškim programom delali težke preglavice. Napaka je očitno bila na oddajni strani, kar so mi potrdili z njihovega OIV (Odašiljači i veze).

Eni programi so imeli v naslovu pesmi vse besede zapisane z veliko začetnico. Radio Istra se je znebila teh težav z uporabo velikih črk. Večje črke sicer zavzamejo tudi več prostora na dvovrstičnem zaslonu, tako da se naziv skladbe največkrat konča v nadaljevanju naslednjega prikaza.



Telefoniranje med vožnjo je med slovenskimi vozniki čedalje bolj prisotno. Ti se žal premalo zavedajo, da uporaba mobilnega telefona za volanom bistveno zmanjša njihovo zbranost. Zaradi tega lahko spregledajo pomembno prometno signalizacijo in se prepočasi odzovejo na nepredvidljive razmere na cesti. Takšne okoliščine pa lahko povzročijo hudo prometno nesrečo.
Od 12. do 18. januarja 2026 je potekala nacionalna preventivna akcija Osredotoči se na cesto, v kateri so policisti ugotovili 1.300 kršitev 35. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki prepoveduje uporabo naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila.

Glede na zgoraj navedeno lahko povem, da adapter omogoča tudi prostoročno telefoniranje. Sprejem morebitnega klica med vožnjo se komot opravi s pritiskom gumba na levi strani spodaj in voznik se lahko požvižga na akcijo policije. Telefon in adapter sta povezana preko Bluetootha, kar se vidi tudi po simbolu v zgornji vrstici zaslona na adapterju.

Radijska pokritost v cestnih predorih je ključni tehnični izziv za zagotavljanje varnosti in obveščenosti voznikov. Ko vstopimo v predor, FM in DAB+ radijski signal nenadoma prenehata, kar povzroča ne le nevšečnosti za potnike, ampak predvsem varnostni problem v primeru nujnih primerov.
Avtocestni tuneli delujejo kot Faradayeva kletka, saj učinkovito blokirajo zunanje radijske valove. Armiranobetonska konstrukcija in prisotnost kovine ustvarjata neprebojno oviro za FM in DAB signale. Ta fizikalni pojav onemogoča naravni sprejem znotraj tunelov, kar zahteva specifične tehnične rešitve.

Kako je s sprejemom DAB+ signala v naših predorih

Že v letu 2019 so obljubljali, da bodo začeli opremljati predore po Sloveniji z DAB+ signalom. To je danes ena glavnih pomanjkljivosti na AC-križu.

https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/av ... rih/479668

V Sloveniji imamo v zraku že kar nekaj časa digitalni radijski signal preko naših glavnih oddajnikov, kakor tudi že z nekaj manjših. Obratuje že 5 DAB+ multipleksov (R1, R2W, R2E, R3 in R4). Digitalni radio pa se tudi posluša v avtomobilih, saj je od leta 2021 osnovna oprema pri nabavi novega.

Pristojnost za oddajanje DAB signala v predorih na avtocestnem križu je prevzela Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji. Gre za pokrivanje le tistih predorov, ki so daljši od 500 m. Trenutno je omogočeno oddajanje DAB+ signala (multipleksa R1 in R2W) le v predoru Ljubljana Šentvid. Neuradno sem izvedel, da bi naj montažo izvedlo podjetje S-TMM sistemi d.o.o. v letu 2021.

https://digitalniradio.si/s-signalom-da ... ac-predor/

DARS je med časom izvedel razpis za izvajalca. Izbrano je bilo podjetje SUBNET, d.o.o. iz Škofje Loke. Kolikor sem izvedel od pristojnih, projekt se trenutno nahaja v začetni fazi izvedbe, skladno z določili razpisne dokumentacije. Nadaljnje aktivnosti se bodo izvajale postopno, v skladu s terminskim in izvedbenim načrtom.

Informacije o oddaji javnega naročila za izvedbo sistema DAB+ v predorih AC/HC, daljših od 500 m, so javno dostopne na Portalu javnih naročil Republike Slovenije na naslednji povezavi: https://www.enarocanje.si/#/pregled-odlocitev/168832.

Brez kolobocij pri nas pač ne gre.

Kako je pa pri sosedih
Po mojih informacijah so na Hrvaškem trije predori s pokrivanjem signala DAB+ (seveda samo mux OIV Croatia DAB+):
• Učka, avtocesta A8, dvocevni predor, 5634 m, povezava polotoka Istra s hrvaško obalo
• Enocevni predor Sv. Ilija skozi Biokovo, 4248 m.
• Bristovac, avtocesta A1, dvocevni, 700 m, zadarska županija.

Zanimiv je ta odstavek:
Poslušalci digitalnega signala DAB+ tako brez prekinitev lahko poslušajo radijske postaje. Razen tega, sistem za oddajanje v predoru ima v primeru nujnih intervencij možnost prekinitve oddajanja, kjer lahko oddajajo v naprej pripravljeno avdio vsebino, kot so servisne informacije ali prenos glasovnih sporočil v živo iz nadzornega centra predora ali opozorilnih sporočil v sili.

https://www.dvbportal.net/radio/hrvati- ... ltipleksu/

Zanimiv je tudi ta odstavek:
Za razliko od FM-a, sistem DAB+ omogoča sprejem vizualnih informacij v obliki besedilnih in slikovnih sporočil, kar je še posebej pomembno v kontekstu skrbi za ljudi s posebnimi potrebami, kot so gluhonemi.

https://oiv.hr/hr/vijesti/objave-za-jav ... z-smetnji/

Kako to deluje v praksi nisem seznanjen. A ima morda kdo kakšen komentar na to

Po informacijah od kolege z avstrijskega foruma sta v Avstriji na avtocesti (S1) okoli Dunaja samo 2 (dva) predora, ki sta pokrita z DAB+ signalom, vendar delujeta samo Mux I in CityMUX Wien.

https://www.rtr.at/files/staging/m_ent/ ... 005%20.pdf

Za Italijo nimam informacij. A se je kdo od vas vozil po Italiji v predorih z DAB+ sprejemnikom v avtu Nam na vzhodu je bolj odročna.

Pred časom sem pisal na AKOS, če so kakšne ovire glede uporabe naziva imena s šumniki, saj ene naše postaje se temu izogibajo in ne izkoriščajo to možnost.

Omenjal sem Radio Študent v enem od prejšnjih postov. Pred časom sem jim poslal pobudo, da svoj naziv programa napišejo s šumnikom. Pobudo z enako vsebino sem poslal tudi na Radio Ognjišče, Koroški radio in Štajerski val, saj digitalizacija omogoča prikaz vseh črk. Odzvali so se le na Radiu Ognjišče in v zelo kratkem času porihtali naziv, kot se spodobi.



Od ostalih treh nisem dobil odgovor.

Med časom je prispel odgovor AKOS-a:

Spoštovani,
uporaba šumnikov je dopustna (pravila določa splošni akt o uporabi sistema RDS in identifikaciji v DAB omrežjih).
Ime se lahko ustrezno spremeni.

Na več starejših stacionarnih sprejemnikih sem takrat opazil, da se naziv programa ne izpisuje pravilno.
Tako tudi na enem adapterju, ki zna shraniti tudi FM programe na programsko listo, tako da jih razporedi takoj za DAB programi po frekvencah. Adapter omogoča prikaz skrajšanega imena programa do 8 znakov. Zanimivo, da se tudi danes lahko v Nemčiji najdejo sprejemniki, ki ne podpirajo črk z diakritičnimi znaki. Sramota za državo, ki v svoji slovnici ima nekaj takšnih črk.

Ognjišče na FM-u seveda ne uporablja diakritične znake …



… na DAB-u pa je takole.



Pred novim letom sem spet pisal ostalim trem. Z Radia Študent mi je tajnica tokrat le napisala, da je zadevo posredovala naprej svojim kolegom - tehnikom, vendar do sedaj se ni zgodilo nič. Radio text šibajo poslušalcem direkt v žilo: "RŠ direkt v žilo!-01 242 88 00." Nekoč tudi "Za narodov blagor!".

Ohranjajo svoj položaj v multipleksu in res me zanima, kaj se bo zgodilo v prihodnjem obdobju, ko bo večina licenc potekla, pa tako tudi Radiu Študent. Kakorkoli že, niti ena postaja v prihodnje ne bo imela več tako nizkega pretoka, saj bo AKOS zagotovo na novem razpisu dvignil kriterije na nekoliko višjo raven.

Gre za majhno postajo, vendar je zelo odvisna od različnih donacij. Nekako se krpajo in kar naprej pozivajo... "Dohodnina je enkratna donacija, ki te nič ne stane! Z donacijo pripomorete k ohranjanju radijskega programa RŠ, izvajanju vsakoletnega usposabljanja novih sodelavcev ter nadaljevanju glasbene in kulturne produkcije RŠ."

Nizek pretok in s tem manj denarja za oddajanje je bil za nekatere manjše radijske postaje precejšnja vaba za digitalno oddajanje. Spoštujem njihovo delo, pa tudi vsa njihova prizadevanja, da bi bili prisotni na digitalni platformi. Če do zdaj še niso obupali, verjamem, da bodo s tem nadaljevali.

Od Štajerskega in Koroškega vala nisem dobil nobenega odgovora. Štajerski val pa je med časom le začel s predvajanjem naziva izvajalca in skladbe, kot sem jim predlagal, ker so to imeli tudi na FM-u, vendar brez šumnikov. Radiotext spremlja dogajanja v studiu.



Prej je ŠV imel le statični radiotext s sloganom "RADIO MOJEGA SRCA!" Na sliki se vidi tovarniško zapečeni logo v ozadju, kjer je pod srcem slogan ter logo na levi strani v kvadratku predvidenem za Slideshow. Tako se vidi v avtu na novem Capturju.



Tako pa izgleda njihovo novoletno voščilo.



Mimogrede, postaja pri nas, ki poskrbi za svojo vizualno podobo in pravilnost nekega zapisa, ima od mene zvezdico , čeprav je namenjen madžarski manjšini. Ampak dobro. Za tem le stoji RTVSLO, ki dobro ve, kako se tem stvarem streže.



Kakšno je vaše mnenje glede pravilnega prikaza naziva postaje na platformah DAB+ oz. kako se vam zdi prikaz radiotexta pri enih postajah, kjer so nazivi izvajalcev in skladb še vedno brez šumnikov, kot da smo na FM-u. Kar nekaj jih je, npr. Best FMLj, Aktual, Aktual Romantika, Ptuj, Rogla, Sraka, Velenje, Veseljak, Štajerski val, Radio 1 SLO HITI, Celje, Radio1 Rock FM, Koroški radio, …, Gorenc, Alpski val, Triglav in Kranj na R2W tudi vztrajajo brez šumnikov. Radio 94 ima celo slogan brez šumnika (Z VAMI ZE 32. LET), naziv izvajalca in skladbe pa s šumniki. Pa še kaj se lahko najde.

herdarko je napisal/-a:Ohranjajo svoj položaj v multipleksu in res me zanima, kaj se bo zgodilo v prihodnjem obdobju, ko bo večina licenc potekla, pa tako tudi Radiu Študent.

Pa je znan datum, ko poteče večina licenc?

V tabeli so datumi pričetka oddajanja posameznih programov.

https://digitalniradio.si/programi-v-omrezju-r1/

AKOS je podelil pravice, imetniki pa so mogli podpisati pogodbo z operaterjem RTVSLO.

https://www.blog.uporabnastran.si/2016/ ... o-radio-2/

Seveda to še ne pomeni, da bodo vsi ti radii tudi oddajali v digitalni tehniki, saj morajo sedaj podpisati tudi pogodbo z RTV Slovenija, ki upravlja z multipleksom R1. Mesečni stroški oddajanja pa naj bi bili vsaj 1.500€.

Kdaj se je točno katera pogodba podpisala oz. kdaj poteče nimam podatka.