Odgovor gasolinedream:

Način, na katerega skladiščite pnevmatike, je primeren. Priporoča se, da, v kolikor pnevmatike skladiščite brez platišč, jih skladiščite pokončno in morda vsake 3 tedne obrnete za 90 stopinj (v izogib nastanka ovalnosti na pnevmatikah). V vsakem primeru obstaja možnost poškodbe žičnega jedra in noge pnevmatike ob vsaki premontaži in je iz tega stališča vsekakor boljše imeti dva kompleta platišč, torej posebej za letne in posebej za zimske pnevmatike.

Lep pozdrav,

Tihomir

Odgovor ggorenc:

Zimskim pnevmatikam, ki se uporabljajo poleti, se ob normalni uporabi načeloma ne bi smela spremeniti njihova struktura, je pa v vsakem primeru res, da se zimske pnevmatike bistveno bolj obrabljajo poleti kot letne pnevmatike. Vsi pa vemo, kakšen je oprijem obrabljenih zimskih pnevmatik na snegu ali mokri podlagi, katerih preostala globina profila kotalne površine je na dopustni meji.

Lep pozdrav,

Tihomir

Najlepsa hvala za iskren odgovor. Ker sem od vec internet strokovnjakov slisal drugace ceprav sam nisem opazil vecjih slabostih v primerjavi z gumo, ki je lezala poleti na suhem v kleti. Ob treh avtomobilih doma s katerimi letno prevozimo skoraj 90.000km imam namrec strategijo, da kupim pred zimo nove gume, jih vozim se naslednje poletje, naslednjo zimo in naslednje poletje. Skupaj dve leti in po dveh letih zamenjam za nove komplete. Ponavadi je to Michelin Alpin, ki se nenormalno malo obrabljajo. Drugo zimo imajo ponavadi se vedno med 6.5-7mm profila. Poizkusim drugo leto Continental samo zaradi vas! HVALA!
Se zmeraj bolje kot bi tvegal z letnimi kompleti cez zimo. Finance pa vemo kaksne so pri srednjem sloju.

Odgovor ggorenc:

Me zelo veseli da ste zadovoljni z odgovorom. Vsekakor se tistim, ki letošnjo poletno sezono uporabljajo zimske pnevmatike, le-te zaradi muhastega poletja manj obrabljajo, kot bi se običajno. V vsakem primeru pa svetujem, da upoštevate pomanjkljivosti v primerih, ko uporabljamo zimske pnevmatike poleti oz. letne pozimi (daljše zavorne poti, večja obraba, slabši oprijem na mokri podlagi ...).

Lep pozdrav,

Tihomir.

Pozdravljeni,
rad bi pohvalil forum, kljub začetnim prepirljivcem, ste uspeli zadevo umiriti in speljati v pravo smer, odgovori so na zavidljivi ravni, verjamem, da strokovni in na osnovi znanja in izkušenj. Premalo oziroma skoraj ne naletim na kaj podobnega v našem matičnem jeziku , na našem prostoru.
Mogoče ena misel, ki ni toliko povezana z vami, ali Continental znamko, pa vendar: kako to, da edine slovenske znamke ni zaslediti v nobenih testih, ki jih objavljajo slovenske revije in magazini? Razumem, da bi bil takšen test drag, zato dobesedno prekopirajo/kupijo test ADAC-a ali kakšne druge uveljavljene "združbe", ki se s tem ukvarja; ampak tam iz leta v leto, če redno spremljate teste - manjka Sava. Tudi ostali testi so nekako nenavadni, za popolnoma isto gumo -(dimenzija, ostale vrednosti... )- iz leta v leto-->slabši rezultati. Dvomim, da se letno spreminjajo lestvice/zahteve, razumem pa, da jih prehitijo novi modeli. Primer: guma s 5 zvezdicami pred tremi leti ima letos popolnoma enake lastnosti in samo 3 zvezdice. Ali je zato res slaba, ker so na trgu novi modeli te iste znamke? Je samo zato sedaj zanič? Kako to, da po drugi strani SAVA eskimo HP, ker pač ni novih testov ali novega modela, ostaja na identičnih ravneh skozi zadnjih 5 let...Letos je tako eskimo HP boljša od Dunlop WinterSport 3D, saj je le-to že lani nadomestila 4D; Koliko je to neumno? Po moje zelo. Če to upoštevamo, je Sava v bistvu edina uravnotežena pnevmatika ( smeh ). Vsaj po ADAC-ovih testih sodeč.
Moje misli pač, upam, da ne preveč izven konteksta;

Lep pozdrav, nadaljujte z dobrim delom,
ZoranV

Pozdravljeni,

mene zanimajo sledeči zadevi:
- Na avtu imam homologirano nekam redko dimenzijo skupaj z "bolnim" indeksom hitrosti - V (max. hitrost avtomobila pa je cca. 200km/h). Na avtu (kupljen rabljen) sem dobil letne gume z indeksom hitrosti H (in pravi indeks teže). Sem po domače "naj****" ali ne? Seveda govorim za primer kakšne nesreče ipd.
- Vulkanizer mi je poškodoval (skoraj nove) zimske gume - slika na tem linku - kar sem opazil šele doma. Guma okrog poškodbe (niti na gor niti na dol) ne odstopa. Ko sem šel nazaj do njega mi je zatrdil, da s tem ni panike, ker da ni poškodovan spodnji del roba ("ustnica", ki nalega na platišče) in da ne bo puščalo, ter niti zgornji del roba, ki bi lahko povzročil poškodbe boka pnevmatike. O reklamaciji "ni niti govora" z njegove strani. Po avtocesti nikoli ne vozim in nasploh sem umirjen voznik. Moram kupiti drugi par pnevmatik?

Hvala!

bucko_99 je napisal/-a:Ne bi smelo biti težav niti s policijo niti z zavarovalnico, saj je pri M+S sprejemljivo odstopanje vsaj en nižji hitrostni razred. Trgovka mi je rekla da do 3 hitrostne razrede manj, samo to se mi zdi malo preveč, mogoče dva bi rekel osebno, vem pa ne. Kaj maš to porscheja pa si prestavo blokado iz 240 na 200km/h

Ne ne, gume so letne, sej zato...zimske so po regulah (T - 2 manj).

EX-B je napisal/-a:

bucko_99 je napisal/-a:Jaz sem enkrat gledal na oddaji Volan test, kjer so dali enkrat obrabljeni gumi zadaj, drugič spredaj.
Avto je bil veliko bolj vodljiv na losovem testu z slabšimi gumami zadaj in dobrimi spredaj. Z slabšimi gumami spredaj in boljšimi gumami zadaj praktično še prvega zavoja voznik ni izpeljal. Kolikor se spomnen je bil test narejen na Vranskem.

Zadek je sicer odneslo pri boljših gumaj spredaj in slabših zadaj, vendar se je nekako dalo skorigirati z volanom v vrtenje v isto smer zadka.
Ko pa so bile slabše gume spredaj je pa že pri prvem zavoju šel avto svojo prvotno smer in praktično ni bilo komunikacije z volanom kljub vrtenju, tako da dobre pnevmatike zadaj niso kaj dosti koristile.

V vašem intervjuju pa piše da je potrebno dati boljše gume zadaj. Mene je test na Vranskem prepričal ravno nasprotno.

Preberi se enkrat celoten tisti odstavek iz clanka, pise tocno kaj je point slabih gum spredaj in boljsih zadaj.. Ce imas spredaj slabse gume, bos ze v osnovi vozil bolj previdno in pocasi, saj preko sprednjih gum dobivas vecino tistega feelinga za cesto in naceloma bo do nevarne situacije prislo kasneje in pocasneje, ce sploh. Point ni v resevanju ze nastale situacije, point tega je v preprecevanju nastanka takih situacij. Druga zgodba je na poligonu, kjer ti zadevo pricakujes in si 100% pripravljen ukrepat. Noben me ne bo preprical, da med vsakodnevno voznjo je tako 100% pripravljen in skoncentriran kot na poligonu na take situacije, vsaj ne celotno vsakodnevno voznjo. V Volanu je bila prikazana pretirana situacija, kjer je brez obcutka za hitrost in feeling ceste na hard zavil in seveda je slo s slabsimi gumami samo naprej, popolnoma pricakovan rezultat, ampak kot sem ze opisal, point ni v resevanju ze nastale situacije.

Osebno imam raje slabše pnevmatike zadaj, ker presenetijo te lahko v vsakem primeru, zadek je pa bistveno lažje popravit in sem ga tudi že s sendvičem v desni roki s službenim avtom s cca. 200kg tovora v prtljažniku in zlizanimi Kormorankami zadaj na odseku, kjer je zdaj kup opozorilnih znakov in groba plast asfalta.

Odgovor zoranv12:

Zelo zanimivo vprašanje. Kot ste že sami pravilno ugotovili, so testiranja pnevmatik zelo draga, zato je tudi število testiranih pnevmatik na testiranjih omejeno.

Ne vem sicer koliko sodelujejo pri posameznih testiranjih sami proizvajalci, prav gotovo pa imajo vpliv na to, kateri tip pnevmatik naj bo uporabljen na testiranjih, da bo primerljiv s konkurenco na testu. Vsi večji proizvajalci so v glavnem segmentirali svoje znamke po kvalitetnih razredih (premium, quality, budget), med njimi tudi Good Year pod čigar okrilje poleg Dunlopa, Fulde in Debice spada tudi 'naša' Sava. V odvisnosti od modelov konkurence na testiranju, tržnega deleža, ki ga z določeno znamko dosegajo na tržišču, katero se s posameznim testom 'prekriva', se odločajo s katero znamko in modelom bodo znotraj posameznega kvalitenega razreda sodelovali v testiranju. V kolikor bi testiranje izvajala katera družba znotraj naše regije, bi glede na opisane kriterije morale vsekakor na testiranju biti vključene tudi pnevmatike Sava. Postavi pa se vprašanje, koliko je, glede na zapisano, podjetju Good Year zanimivo na testiranjih npr. v Nemčiji ali Finskem sodelovati z znamko Sava, kjer imata npr. Dunlop ali Fulda bistveno večji potencial, posebej še glede na to da ti tržišči nista orientirani v ti.budget kvalitativni razred (razen morda izjemoma v kakšnem segmentu npr. UHP 4x4).

Glede ocen na testiranjih je potrebno tudi vedeti, da se ponekod določene ocene kot npr. obraba pnevmatike na testu itd, določajo subjektivno in če rezultate podrobno pogledamo, lahko slaba 'subjektivna' ocena bistveno vpliva na končni rezultat pnevmatike na testiranju. Po mojem mnenju so dobra testiranja tista, ki vsebujejo nič (ali čim manj) subjektivnih ocen (torej samo merljive), sicer lahko začne vzbujati sume v verodostojnost rezultatov posameznih testiranj.

Cilj proizvajalcev pnevmatik je vsekakor razvijati vedno zmogljivejše pnevmatike, kar naj bi se odražalo tudi z boljšimi rezultati na testiranjih, se pa strinjam, da se pogosto dogaja, da pnevmatika iz budget razreda na testiranjih prehiti quality pnevmatiko, še posebej če gre pri prvi za nov model, medtem ko je pri drugi testiran model, ki je na tržišču že nekaj let. V nobenem primeru pa pnevmatika, ki je bila na testiranjih pred 3 leti označena s petimi zvezdcami, danes ni zanič, obstajajo pač morda zmoglivejše pnevmatike, ki pa jih takrat še ni bilo na tržišču. Upam da sem zajel bistvo vprašanja ...

Lep pozdrav,

Tihomir

Pozdravljeni, kakšno je vaše mnenje o celoletnih pnevmatikah? Recimo Goodyear vector 4S, falken as 2000, uniroyal all season expert...
Za tiste, ki delamo letno manj kot 10000 km in gremo morda 3 krat v celi zimi v sneg ?

Odgovor Daedalus:

Indeks hitrosti H, priporočljiv za hitrosti do 210km/h, seveda ni v skladu s homologiranim indeksom V (do 240km/h), vendar pa glede na to, da ste kupili rabljeno vozilo, pnevmatik samo zaradi tega na vašem mestu ne bi menjaval. V kolikor je v tehnični dokumentaciji vozila kot navedena najvišja hitrost nižja od 210km/h, ne bi smelo biti nobenega problema, še posebej v kolikor je indeks obremenitve ustrezen.

Na fotografiji je vidna poškodba v nogi pnevmatike, v območju žičnega jedra, ki bi lahko bila povzročena med montažo pnevmatike na platišče. Sam bi sicer odsvetoval njeno nadaljnjo uporabo, v kolikor pa jo boste vseeno uporabljali, pa jo čimvečkrat pozorno preglejte.

Lep pozdrav,

Tihomir

Odgovor bostjannn:

S t.i. celoletnimi pnevmatikami je zgodba zelo preprosta: te pnevmatike niso niti letne, niti zimske. To pomeni, da imajo v poletnih razmerah slabše karakteristike od letnih pnevmatik (oprijem na mokri in suhi podlagi, kotalni upor, smerna stabilnost ...), v zimskih razmerah pa slabše karakteristike od zimskih pnevmatik (oprijem na snegu in ledu, obraba, odvajanje vode s kontaktne površine...). To je potrebno pri njihovi uporabi upoštevati, saj če te naštete slabše karakteristike pnevmatik od 'klasičnih' sezonskih pnevmatik prevedemo v vsakdanjo uporabo na vozilu, nam to pomeni daljše zavorne poti, večjo obrabo profila kotalne površine pnevmatik, slabšo stabilnost vozila med zavijanjem, slabšo trakcijo ...

V vsakem primeru je odločitev o uporabi celoletnih pnevmatik Vaša, priporočam le, da omenjene pomanjkljivosti upoštevate pri njihovi vsakdanji uporabi.

LP,

Tihomir

tihomir_k je napisal/-a:...Pomembnost vpliva pnevmatik in njihovih karakteristik na obnašanje vozila lepo ilustrira naslednji primer: opravili smo testiranje obnašanja vozil na poligonu na mokri podlagi (ti.: wet handling) in sicer z:
- vozilom BMW Compact 316i letnik 2000, opremljenim z varnostnimi sistemi, kot so bili takrat na razpolago (ABS) in najnovejšimi pnevmatikami Continental Conti Premium Contact 5;
- vozilom BMW 116i, letnik 2014, opremljenim z vsemi modernimi varnostnimi sistemi (ABS, ASR, ASC, BAS...) in pnevmatikami Continental Conti Premium Contact, izdelanimi sicer leta 2014, a z uporabljenimi materiali in tehnologijami, kot so se uporabljali v času proizvodnje teh pnevmatik okrog leta 2000.

Postavi se vprašanje, katero vozilo se je boljše obneslo na testiranju?

Pomoje je meja zdrsa bila višja pri "sodobnih" pnevmatikah, ampak ko je avto enkrat zdrsnil, je bilo lažje obvladati avto z ESP in starim modelom gum... ker konec koncev, premium contact je (bila takrat) ena izmed boljših gum, in verjetno je še danes boljša od večine poceni gum...

Mene zanima zakaj so mi gume Pirelli P7 po menjavi naprej-nazaj in potem naslednjo sezono spet nazaj-naprej (torej v 3. sezoni),postale nenormalno glasne?Vulkanizer mi je povedal,da je to normalno,sicer pomaga,če bi vsak mesec kontroliral tlak v gumah,čisto se temu pa ne da izognit.Dolgo že vozim,veliko gum sem zvozil,pa tak primer,vsaj v takšni obliki,še nisem imel.

Zato, ker so zadnje gume obremenjene pri zaviranju samo v eno smer, prve pa v obe, vleko in zaviranje. Tako zadnje dobijo perjanico, ki po zamenjavi brenči. Če nisi nasilen pri zaviranju v 14 dneh to lahko izgine, pri nekaterih pač ne. Zato jaz kupujem samo Michelin, ki se NE stara. Vse gume na testih so vedno NOVE, torej nikoli ne boš izvedel, kakšne bodo tretjo sezono. Po nekajletnih izkušnjah, prvi moj avto sem kupil leta 1969, kupujem raje par let stare Michelinke, kot neka modna j***a za tri mesece.

Logična razlaga,hvala,torej,ko bi vedel katere gume so občutljive na ta pojav,je najbolje,da jih ne menjavaš naprej-nazaj,ampak zvoziš in menjaš samo najprej sprednji par.

xxl je napisal/-a:Logična razlaga,hvala,torej,ko bi vedel katere gume so občutljive na ta pojav,je najbolje,da jih ne menjavaš naprej-nazaj,ampak zvoziš in menjaš samo najprej sprednji par.

Zdravo,

podobno se mi je zgodilo in sicer gume 225 45 17 W, MB, torej zadnji pogon, gume Dunlop sportmaxx RT (ene izmed najboljših na vseh testih, zgleda da samo, ko so nove); Že po nekaj milimetrih obrabe - trigger pa je bil prevoženih cca 200 km na nemških AC z max. hitrostjo (250km/h), kar je še vedno 50 pod max deklarirano hitrostjo pnevmatik. Gume so postale nenormalno glasne, kljub zelo dobri zvočni izolaciji sem jih jasno slišal pri počasnejši vožnji, pri zaviranju ipd.; Po moje so se nekako pregrele, ali kaj podobnega in se je spremenila struktura materiala. Tudi na mokri cesti se slabše odrežejo, prehitro splavajo,...Kot nove pa so top, špica. Se človek vpraša,...Gume so nove prvih nekaj 100 km, kaj pa potem?

Prilagam izvleček spremembe zakonodaje o zimski opremi ampak samo o delu, ki govori o pnevmatikah (2014):
Spremenjeni predpisi o zimski opremi: zimske pnevmatike morajo biti najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h)

Vožnjo pozimi opredeljuje zakon o pravilih cestnega prometa.

29. člen podrobneje opredeljuje zimsko opremo in ravnanje pri vožnji v zimskih razmerah. Glasi se takole: od 15. novembra do 15. marca naslednjega leta morajo imeti motorna in priklopna vozila v cestnem prometu predpisano zimsko opremo. Predpisano zimsko opremo morajo imeti tudi v zimskih razmerah.

Zakon določa, da so zimske razmere na cesti ali njenem delu takrat, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali ko je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledna deska) ali poledenelo (poledica).

Zimsko opremo od 1. oktobra lani določa pravilnik o delih in opremi vozil. Ta določa, da zimsko opremo osebnih (kategorija M1) in lahkih gospodarskih vozil (oznaka N1) sestavljajo:
•zimske pnevmatike na vseh kolesih ali
•poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige ali verigam enakovredni pripomočki za pogonska kolesa. Enakovrednost pripomočkov odobri homologacijski organ v Republiki Sloveniji. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za eno os in v primeru priklopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os.

Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. Zimske pnevmatike, ki imajo glavne kanale dezena globoke manj kot 3 mm, prištevamo k poletnim pnevmatikam.

Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku pro-izvajalčevo oznako »M+S« ali »M.S« ali »M&S«.

V Republiki Sloveniji v cestnem prometu ni dovoljeno uporabljati pnevmatik z žeblji.

Glede uporabe obnovljenih pnevmatik pravilnik določa, da se smejo uporabljati na vozilih, če imajo oznake za mero, nosilnost in kategorijo hitrosti ter nedvoumne oznake, da je pnevmatika obnovljena v homologiranem obratu za obnovo pnevmatik.

Pravilnik tudi določa, da za zimsko opremo vozil, ki so v prometu na priobalnem območju Republike Slovenije, veljajo tudi samo poletne pnevmatike z globino kanalov dezena najmanj 3 mm.

Priobalno območje je v skladu pravilnikom del ozemlja Republike Slovenije, ki ga omejuje obala Jadranskega morja, meja z Republiko Italijo, meja z Republiko Hrvaško ter naslednje ceste (ki niso vključene v to območje):
•R3 627 – odsek 3761 mejni prehod Osp–Črni kal,
•R1 208 – odsek 1434 Črni kal–Aver,
•R2 208 – odsek 1059 Aver–Gračišče in
•R3-626 – odsek 3726 Gračišče–mejni prehod Brezovica pri Gradinu.

Vse pnevmatike morajo biti enake velikosti (če izdelovalec vozila ni predvidel različnih pnevmatik na različnih oseh), vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (diagonalne, prepasane diagonalne, radialne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, kategorije hitrosti ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Pnevmatike morajo biti vgrajene na vozilo v skladu z navodili proizvajalca pnevmatik oziroma vozila.

Pravilnik tudi določa, da morajo pnevmatike na vozilu po velikosti, nosilnosti in kategoriji hitrosti ustrezati pnevmatikam, ki so v potrdilu o skladnosti vozila ali v soglasju k registraciji vpisane v rubriki »dovoljene pnevmatike« ali v drugem ustreznem dokumentu o vozilu. Uporaba drugačnih pnevmatik je mogoča le po dodatni odobritvi vozila.

To pa ne velja za zimske pnevmatike. Dodatek k pravilniku namreč določa, da mora simbol kategorije hitrosti zimske pnevmatike ustrezati hitrosti, ki je ali večja od največje konstrukcijsko določene hitrosti vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) ali ni manjša od 160 km/h (ali oboje).

Če je vseeno največja konstrukcijsko določena hitrost vozila (ki jo določi proizvajalec vozila) večja od hitrosti, ki ustreza simbolu kategorije hitrosti zimskih pnevmatik, mora biti v vozilu na vidnem mestu pritrjena opozorilna nalepka z določeno največjo hitrostno zmogljivostjo zimskih pnevmatik.

Povedano enostavno: na vseh avtomobilih je dovoljeno uporabljati zimske pnevmatike najmanj hitrostnega razreda Q (do 160 km/h) ali več (R, S, T, H, V, …), vendar mora biti v avtu nalepka, ki voznika opozarja na največjo dovoljeno hitrost vožnje glede na hitrostni razred pnevmatik.

Čisto pravilna razlaga.

Ne razumem pa tega, kako lahko zakonodajalec v Sloveniji sploh predvidi, da se udeleženec prometa ( voznik avtomobila ) sploh giblje ( vozi ) 160km/h in več, čeravno je to zakonsko prepovedano?

Zakaj bi torej moral slovenski voznik nalepiti nalepko v notranjosti vozila z omejitvijo 160km/h ( pri zimskem kompletu pnevmatik ) ko pa vsak cestnoprometni zakon to prepoveduje vožnjo pri tej hitrosti?