Blisk1 je napisal/-a:Bom kar tukaj vprašal, koliko mora biti tlak v pnevmatikah 16'' 205 55 in 17'' 225 45?

Odvisno od vozila; Sam proizvajalec gum navaja nosilnost in največji dovoljen tlak. Vse ostalo pa proizvajalec vozila; Navadno je podanih več vrednosti: najnižja dovoljena spredaj/zadaj, s polnim vozilom spredaj /zadaj in nad 210km/h spredaj/zadaj. Vmesne vrednosti so vsekakor dovoljene in predlagam, da nimaš nikoli najnižjega možnega tlaka, razen mogoče pozimi, sploh če imaš zadnji pogon in široke gume, da pridobiš večjo naležno površino. Za AC pa vsekakor, sploh ob hitrejši vožnji, raje malce več, od najnižje vrednosti. Kje to videti? Navadno je nekje na avtu nalepka, na stebru ali na vratih pokrova rezervoarja. Sicer pa v knjižici vozila.

VPRAŠANJE: za kateri avto gre? Pomembno je tudi, ali je karavan in moč motorja.
še informativno: nekako bolje razporejeno maso vozila imajo vozila z zadnjim pogonom, posebej limuzine; tam so navadno nosilnosti gum nekako za dva razreda nižje od vozil s sprednjim pogonom. Torej 91 namesto 94 oz. 97; Gume so zato nekoliko cenejše, če upoštevamo enake - vse ostale parametre...
Lp, Zoran

gre za kia pro ceed. Ker ima kolega enak avto motor 1.6 in trdi drugače kot jaz, zato me zanima kdo ima prav. letne so 17'' zimske pa 16''

Blisk1 je napisal/-a:gre za kia pro ceed. Ker ima kolega enak avto motor 1.6 in trdi drugače kot jaz, zato me zanima kdo ima prav. letne so 17'' zimske pa 16''

Prepirata se brez veze; Enoznačni odgovor ne obstaja. Verjetno imata oba prav; Za intermezzo, naj povem, kaj predpisuje service manual za moj avto-MB C220CDI Auto, dimenzije 225 45 17
min tlak prazno vozilo: S 2.0 Z 2.1
min tlak s polno obremenitvijo: S 2,3 Z 2,7
min tlak nad 210 km/h: S 2,4 Z 2,9

Vse vmesne variacije so OK, ker: 1. vozilo nikoli ni ves čas prazno ali ves čas polno in 2. nikoli ni konstantne vožnje nad 210 km/h; To zadnje sem poskusil v Nemčiji in tudi tam so to mokre sanje, ker je enostavno preveč prometa. In potem sem gume "spraznil" nazaj do udobja, ki ima svoj namen.
Meni (odvisno tudi od vrste pnevmatike - letna ali M+S) najbolj ugaja: S 2,3 Z 2,4; Navadno se peljemo trije, brez prtljage, pa tudi nekako preko 210 se ne peljem ravno pogosto...
Enako je na tem vozilu predpisan tlak za VSE dovoljene dimenzije: 205 60 16, 225 45 17 in 245 40 18; Torej nič ni natančno definirano. So variacije v odvisnosti od hitrosti in mase; Neka sredina je po moje čisto OK. Sicer pa poglejta v service manual, tam vse piše. Če so homologirane te dimenzije, potem je vse v knjižici. Ampak vse skupaj je relativno!!! (razen svetlobne hitrosti, po Einsteinu)...Zavedaj pa se, da je več oprijema gume s cestiščem z manjšim tlakom v gumi, kot obratno, je pa občutek zavajujoč, ker avto nekako pleše, je vse bolj "plastično, gumijasto"...Ljudje navadno paničarijo, ker so navajeni drugače. Je pa vse fizika.

Odgovor Blisk1:

Spoštovani.

za vaše vozilo so pritiski (spredaj/zadaj):
205 55 R16
2,2/2,2 bar za neobremenjeno vozilo
2,4/2,6 bar za polno obremenjeno vozilo

in za dimenzijo:
225 45 R17
2,2/2,2 bar za neobremenjeno vozilo
2,4/2,6 bar za polno obremenjeno vozilo

Lep pozdrav,

Tihomir

hvala za odgovor. za 17'' pnevmatike sem imel tlak 2,2 in je bilo premalo kljub neobremenjenemu avtu in je pnevmatike pobiralo po zunanjih robovih.

Spoštovani.

Sicer je morda res, da je za 17'' pnevmatike predpisani tlak nizek, vendar so ti podatki povzeti po predpisih proizvajalca.

Se strinjam z vami, da je najpogostejši razlog povečane obrabe na ramenih pnevmatike prenizek tlak zraka v pnevmatikah. Za 17'' pnevmatike bi vam svetoval morda povečati tlak (vsaj na sprednjih pnevmatikah) na 2,4 bara.

Lep pozdrav.

Tihomir

Blisk1 je napisal/-a:hvala za odgovor. za 17'' pnevmatike sem imel tlak 2,2 in je bilo premalo kljub neobremenjenemu avtu in je pnevmatike pobiralo po zunanjih robovih.

pozdravljen,

po navadi se to dogaja na sprednjih kolesih pri širših pnevmatikah že samo zaradi geometrije podvozja; Praktično je pa tako, da se v vsakem ovinku gume "nagnejo" z obračanjem volana na levo v levem zavoju in na desno v desnem zavoju. Tega pojava nikakor ne boš preprečil z višjim tlakom, mogoče malenkost zmanjšal, vendar nikakor v celoti. Primerjaj tip podvozja z ostalimi vozili in boš ugotovil, da je povsod približno enako...

Lp, Zoran

Pozdravljeni

Pri menjavi letnih pnevmatik (Continental Eco Contact 3) z zimskimi sem opazil, da so se mi prednji dve pnevmatiki zaradi redke rabe vozila v letošnjem letu malo posedli.

Ko sem jih zavrtel sem opazil neenakonerni radius... na delu oboda posedeno za cca 3-4 mm ... robovi platišč pa tečejo ravno.

Zanima me če se ta pojav s časoma med uporabo samodejno odpravi (kako je s tem v primeru skladiščenja na platiščih) in koliko časa sme stati vozilo na mestu, da se temu pojavu v bodoče izognem.

Hvala za odgovor.

Lp.

Odgovor Nikola_Tesla:

Spoštovani,

v primeru da vozila dalj časa ne uporabljate, je dobro, da se pnevmatike napolnijo na višji tlak (v odvisnosti od vozila) npr.: 2,8-3,0 bar. To metodo uporabljajo proizvajalci vozil pri (daljšem) skladiščenju novih vozil. V kolikor so pnevmatike manj deformirane (kot je to v vašem primeru), bodo po določenem času uporabe, npr.: 500-1000 km ponovno postale 'okrogle'.

Lep pozdrav,

Tihomir

zoranv12 je napisal/-a:

Blisk1 je napisal/-a:hvala za odgovor. za 17'' pnevmatike sem imel tlak 2,2 in je bilo premalo kljub neobremenjenemu avtu in je pnevmatike pobiralo po zunanjih robovih.

pozdravljen,

po navadi se to dogaja na sprednjih kolesih pri širših pnevmatikah že samo zaradi geometrije podvozja; Praktično je pa tako, da se v vsakem ovinku gume "nagnejo" z obračanjem volana na levo v levem zavoju in na desno v desnem zavoju. Tega pojava nikakor ne boš preprečil z višjim tlakom, mogoče malenkost zmanjšal, vendar nikakor v celoti. Primerjaj tip podvozja z ostalimi vozili in boš ugotovil, da je povsod približno enako...

Lp, Zoran

A ni to znak da je optika v qurcu? Kolikor JAZ vem je tako, da če imaš optiko naštimano optimalno je obraba gum enakomerna - govorim seveda o original podvozjih, ne pa v primeru modifikacije podvozja z aftermarket produkti z namenom športne lege in podobnega.

Daedalus je napisal/-a:

zoranv12 je napisal/-a:

Blisk1 je napisal/-a:hvala za odgovor. za 17'' pnevmatike sem imel tlak 2,2 in je bilo premalo kljub neobremenjenemu avtu in je pnevmatike pobiralo po zunanjih robovih.

pozdravljen,

po navadi se to dogaja na sprednjih kolesih pri širših pnevmatikah že samo zaradi geometrije podvozja; Praktično je pa tako, da se v vsakem ovinku gume "nagnejo" z obračanjem volana na levo v levem zavoju in na desno v desnem zavoju. Tega pojava nikakor ne boš preprečil z višjim tlakom, mogoče malenkost zmanjšal, vendar nikakor v celoti. Primerjaj tip podvozja z ostalimi vozili in boš ugotovil, da je povsod približno enako...

Lp, Zoran

A ni to znak da je optika v qurcu? Kolikor JAZ vem je tako, da če imaš optiko naštimano optimalno je obraba gum enakomerna - govorim seveda o original podvozjih, ne pa v primeru modifikacije podvozja z aftermarket produkti z namenom športne lege in podobnega.

Ne. V primeru predimenzioniranih gum optika ne pomaga, ker ni to problem. Nepravilno nastavljena optika povzroča, da se gume neenakomerno obrabljajo, ko vozilo pelje naravnost. Z optiko načeloma ne nastavljamo predteka, samo kot; pri sprednjem pogonu - sprednja kolesa na sprednji osi - stara šola - cca 1,5 mm skupaj in zadnjem pogonu 2mm narazen; Predtek povzroči to, da se v ovinku kolo nagne, kar normalno povzroči povečano obrabo. (v levem ovinku zunanji rob levega in notranji rob desnega kolesa). Pojavi se kot med ravno oziroma navpično osjo in dejanskim naklonom gume. Ta kot se pojavi samo na sprednjih kolesih! Poznamo pozitivni in negativni predtek (ali Caster, da ne bo kar tako po domače ).
Glede na to, da os, okrog katere rotira pesto - pri zavijanju ne gre skozi točko stika med kolesom in podlago - prihaja do spremembe kota (in sicer bolj strokovno -Camberja). Več Casterja/predteka pomeni tudi večjo spremembo Camberja med zavijanjem. Posledica vsega je dvigovanje sprednjega dela avtomobila. Ko ''spustimo volan'' teža avtomobila sama poravna kolesa nazaj v smer vožnje. To poznamo pri osebnih avtomobilih, ko pripeljemo iz ovinka spustimo volan in smer se poravna sama, volan se ''magično zasuče'' v nevtralno pozicijo. Večji kot imamo Caster/predtek, bolj izrazit bo ta učinek, tudi bolj kot je težko vozilo, bolj bo ta učinek izrazit. Vse skupaj pa ima za posledico večjo stabilnost pri vožnji naravnost, še posebej pri visoki hitrosti saj ''centrira'' vozilo v smeri vožnje. In seveda večjo obrabo robnikov gume. Na motorju recimo je guma zato ovalna. ker tam se vedno spremeni kot/naklon, če želimo zvoziti ovinek. Podobno se zgodi z gumo v ovinku in ovinkov je cca 20% poti, eni so hitrejši, drugi manj, eni bolj ostri in hitri, itd itd...Sicer se ta obraba opazi bolj proti koncu gume, gume so načeloma narejene tako, da so zunanji robovi nekoliko trši in različnega dezena, sicer je zanemarljiva...In seveda kot sem napisal na začetku, širša kot je guma, višje se vozilo v ovinku dviga, večja sila deluje na manjšo površino, ker širša guma navadno pomeni tudi gumo nižjega profila in tršega boka...bla bla bla
Če te še kaj zanima, ...skratka vse je fizika in delovanje podvozja, kako je kaj vpeto. Gum, ki bi šle naravnost v ovinku, razen mogoče vodena zadnja prema - praktično ni. Širša guma, nižji profil, večja masa vozila, večja obraba. Prednji pogon navadno večja masa spredaj, večja obraba pri širših nizko profilnih gumah. Zadnji pogon deluje veliko bolj blagodejno na sprednje gume. Zna pa marsi komu popestriti deževni dan...
Lp, Zoran

Kaj pa priporočate pri nakupu rabljenih pnevmatik. Prosim za konkretne komentarje

Od leta 2012 morajo imeti vse pnevmatike na eu trgu tudi oznaka EU, ki pove nekaj o oprijemu in porabi goriva.

http://www.amzs.si/si/959/Oznake_na_pnevmatikah.aspx

Torej jasno je da če je razred porabe goriva "A" da je to bolje kot "C" in isto za oprijem. Nikjer pa nisem videl definirano kako velike o razlike med razredi, npr če primerjamo porabo med A in G, o kakšni razliki to govorimo, je to 5%, 10%...

Odgovor burka:

Spoštovani,

potrebno je spomniti, da so pnevmatike vzdolž svoje obratovalne dobe izpostavljene številnim zunanjim vplivom, zaradi katerih lahko pride do številnih poškodb, od katerih so nekatere očitne in dobro vidne, spet druge pa skrite in nevidne. Kljub temu, da nekatere poškodbe pnevmatik niso vidne, pa imajo velik vpliv na nadaljno obratovalno varnost pnevmatik. Za pnevmatike, ki jih je pred nami uporabljal nekdo drug, ponavadi nimamo dovolj (vizualnih) informacij, ki bi pričale o tem, kako se je z njimi ravnalo, pri čemer pa je potrebno vedeti, da imajo pnevmatike 'dober spomin'.

Kljub temu nekaj nasvetov, ki jih je dobro upoštevati pri nakupu rabljenih pnevmatik:
- dobro pregledajte zunanjost pnevmatike, na osnovi česar lahko vidimo, ali so se pnevmatike uporabljale do nedavnega ali pa že dalj časa ležale pod kakšno lopo,
- preglejte - izmerite preostalo globino profila kotalne površine pnevmatike, pri čemer upoštevajte priporočilo minimalne globine 4mm za zimske pnevmatike in 3mm za letne pnevmatike, ter preglejte morebitne poškodbe na kotalni površini
- pomembno je, da je pnevmatika čim bolj enakomerno obrabljena po celi širini, morebitne točkovne ali enostranske obrabe pričajo o tem, da je pnevmatika bila izpostavljena težjim pogojem
- na dnu žlebov profila kotalne površine pnevmatike in na bočnicah pnevmatike ne sme biti vidnih razpok, ki bi pričale o starostnih spremembah na pnevmatiki,
- na bočnici pnevmatik ne sme biti vidnih nobenih poškodb, predlagam da pregledate bočnice tudi iz notranje strani
- preglejte obe peti pnevmatike, na delu kjer je pritrjena na platišče ne sme biti nobenih razpok ali rezov, ki bi pričale o poškodbah pri montaži...

Ob upoštevanju zgornjih nasvetov lahko sicer bistveno zmanjšamo tveganje ob nakupu rabljenih pnevmatik, vseeno pa se mu ne moremo popolnoma izogniti.

Lep pozdrav,

Tihomir

Ker gre punca v porodniški stalež, sam pa imam službeno vozilo in se bo ona peljala samo do trgovine sem se odločil kupiti rabljene. Kupil sem od znanca - soseda, tako, da sem nekako izločil večino faktorjev, ki bi lahko bili nevarni, vendar sem pnevmatike vseeno pregledal, čeprav so DOT 3013 in imajo 6,8mm profila. Vsekakor pa bo nasvet prišel še komu prav in se vam ob tej priložnosti zahvaljujem. LP

Odgovor BprimoZ:

Spoštovani,

zelo zanimivo vprašanje, ki pa zahteva nekoliko obsežnejši odgovor. Gremo po vrsti.

Proizvajalci pnevmatik smo vsekakor pozdravili uvedbo EU energijskih oznak, ki jih pogosto imenujemo kar 'EU nalepke'. Kot vidimo, nam le-te dajejo oceno o oprijemu na pnevmatike na mokri podlagi, oceno glede porabe goriva (preko kotalnega upora pnevmatike) in zunanjem hrupu pnevmatike (v decibelih).

Oprijem na mokri podlagi je definiran z ocenami (od najboljše proti najslabši) A, B, C, E, F; kotalni upor z A, B, C, E, F, G.

Po 1.11.2014 se za letne (in vsesezonske) pnevmatike ukinjata razred F pri oprijemu na mokri podlagi in razred G pri kotalnem uporu in sicer za proizvodnjo pnevmatik, ki so proizvedene po tem datumu (prodaja pnevmatik s temi oznakami je dovoljena še 30 mesecev po tem datumu).

Pri oprijemu na mokri podlagi znaša razlika med najvišjima vrednostima razredov A in F približno 55%, vrednosti koeficienta kotalnega upora v razredu A je med 33-65 kg/t, B=65-75kg/t... G=120-130kg/t.

Iz napisanega izhaja, da so razlike med posameznimi razredi kar občutne, torej so pnevmatike razredov A bistveno boljših karakteristik od tistih npr. razreda E. Na tem mestu bi omenil, da podjetje Continental kot prvi svetovni proizvajalec od junija 2014 serijsko proizvaja pnevmatiko z oznakama A A, torej z vrednostjo kotalnega upora A in oprijema na mokri podlagi A in sicer gre za pnevmatiko Continental Conti e.Contact.

Lep pozdrav,

Tihomir

Prva z oznako A/A je bila Bridgestone Ecopia EP001S, vem ker jih vozim že od 04.2013

Je pa res, da je bila na voljo samo v 195/65 R15, lahko rečem da je oprijem v mokrem po dveh sezonah še vedno dober (bistveno boljši od zimskih Conti ), za globino profila pa po 26k km ne morem biti vesel, samo še 3-4 mm. Kompromis nekje mora biti.

Dunlop in Good Year sta reklamirala karakteristike svojih pnevmatik (GY Efficient Grip AA Edition in Dunlop BlueResponse AA) kot A/A, vendar izdelka nista bila nikoli dostopna na trgu, za pnevmatiko Pirelli P7 Blue pa se je po testiranjih izkazalo, da je bila v resnici B/B. Pnevmatika Continental Conti e.Contact je bila tako prva pnevmatika z oznako A/A, ki je dostopna v poprodaji, ne samo za originalno (prvo) vgradnjo v avtomobile.

Pri energijskih oznakah zimskih pnevmatik pa vemo, da imajo, zaradi konstrukcijskih specifik in drugače zastavljenih željenih ciljnih karakteristik od letnih pnevmatik, nižje vrednosti ter imajo v najboljšem primeru oznako C/C.

Lep pozdrav,

Tihomir

Briga me za GY in Dunlop, dejstvo je da Conti e.Contact NI PRVA pnevmatika z oznako A/A, ki je dostopna v prosti prodaji, saj sem Ecopio leta 2013 lepo naročil iz naslonjača za borih 62,5 €/kos s poštnino vred.

e.Contact je prva pnevmatika z A/A ocena za 17 in 18 col platišča, to je edina možna razlaga.