Nekoč je nekdo opravil teste in napisal tole:

Klimatiziranje avtomobila

Najprej nekaj teorije o mikroklimatskih razmerah kjer se obravnavajo trije dejavniki ki so potrebni za dobro počutje.To so:
- temperatura (stopinje celzija), za oblečenega človeka naj bi bila idealna med 21 in 22 stopinjami, napol nagega pa od 24 do 26 stopinjami
- relativna vlaga (%), za dobro počutje je med 40 in 60%, pod 30% rv je povečana nevarnost po obolenjih sluznice, prehladu in obolenjih oči, nad 60 % pa je otećeno izločanje telesnih tekočin in se pričnemo prekomerno znojiti,
- gibanje zraka (m/s), za sedenje je primeren okrog 0,1 m/s, od 1,0 do 1,2 naprej pa že velja da gre za prepih.

Vse te tri komponente tvorijo t.i. efektivno temperaturo, ki jo merimo v stopinjah celzija.
Za lažje telesno delo efektivna temperatura naj ne bi presegla 29 stopinj, kar recimo pomeni 34,5 stopinj, 50% rv in mirujočem zraku.

Efektivno temperaturo 25 stopinj, ki je primerna za poletno obdobje, ko smo pomanjkljivo oblečeni dosežemo na več načinov, ki pa ni nujno, da so vsi prijetni za človeka:

25 stopinj, 100% rv, 0,1 m/s – neugodno zaradi previsoke rv,
26 stopinj, 100% rv, 0,5 m/s - neugodno zaradi previsoke rv,
28 stopinj, 100% rv, 2,0 m/s - neugodno zaradi previsoke rv in prepiha,
30 stopinj, 100% rv, 5,5 m/s - neugodno zaradi previsoke rv in prepiha,
27 stopinj, 75% rv, 0,1 m/s - neugodno zaradi previsoke rv,
29 stopinj, 50% rv, 0,1 m/s – UGODNO POČUTJE,
32 stopinj, 25% rv, 0,1 m/s – neugodno zaradi prenizke rv,
28 stopinj, 80% rv, 1,0 m/s – neugodno zaradi previsoke rv in prepiha,
32 stopinj, 45% rv, 2,0 m/s neugodno zaradi prepiha – RAZMERE V VOZILIH BREZ KLIME IN ODPRTIH ŠIPAH,
37 stopinj, 10% rv, 3,0 m/s, neugodno zaradi prenizke vlage in prepiha.

Po tej razpredelnici naj bi bilo poleti v vozilu, ki ima res dobro klimatizacijo med 28 stopinjami in 60% rv, ter 31 stopinjami in 35% rv ob pogoju da klimatizacija v avtu deluje tako kot je treba - vpihovanje zraka v kabino s hitrostjo 0,1 m/s. Višina notranje temperature naj bi bila pogojena z zunanjo temperaturo – idealno 3 stopinje nižja ali do max. 7 stopinj nižja od zunanje.

Kako deluje sistem v Xsari?

Klima naprava je polavtomatska, kar pomeni, da se temperatura in hitrost ventilatorja nastavljata samodejno, glede na želeno notranjo temperaturo v odvisnosti od zunanje, ki jo odčita senzor na sovoznikovem ogledalu. Kam bo usmerjen vpihan zrak nastavlja voznik ročno z vrtljivim gumbom, odprtostjo in usmerjenostjo »telesnih« šob.

Meritve izvajam že več kot dva tedna s tem, da imam vedno nastavljeno na 24 stopinj. V tem času je bilo veliko različnih vremenskih pogojev. Od sonca do zmerne oblačnosti, od zmerne toplote do že skoraj poletne vročine in od sopare in maestrala pa do relativno suhega zunanjega zraka zaradi burje. Lepo bi bilo vedet tudi zunanjo rv, pa žal nisem šel tako v podrobnosti – večji tehnični problem namestitve zunanjega hygrometra.

No pa začnimo:

4.6.2004 ob 14:40, avto stal na soncu, zunaj 25 stopinj in piha burja. Šipe so bile priprte.
V avtu 33 stopinj in 31% rv. Ko sem čez dobrih 10 minut prišel domov je bilo v avtu 26,4 stopinje in 29% rv. Vse skozi je bilo prijetno počutje.

7.6.2004 potujeva iz LJ proti KP s postanki. Zunaj sončno.
LJ 11:50, zunaj 27 stopinj, noter 36 stopinj in 30% rv, - počutje OK
Vrhnika 12:28, zunaj 26 stopinj, noter 26,7 stopinj, 26 % rv, - počutje OK
Vrhnika 13:40, avto stal na soncu z zaprtimi šipami, zunaj 26 stopinj, noter 49 stopinj in 14% rv. – avto je bil pregret, ki ga je potem klima kmalu ohladila – počutje ni bilo več tako OK.
Postojna 14:32, zunaj 25 stopinj, noter 27,5 stopinj, 22% rv – kljub ugodni temperaturi nekoliko presuh zrak – počutje ni bilo več tako OK.

Priprte šipe, nič luftanja,
10.6.2004, 16:15 avto stoji cel dan s priprtimi šipami na soncu. Zunaj 35 stopinj, noter 46,6 stopinj, rv 15%. Glede na zelo visoko zunanjo temperaturo v avtu niti ni bilo tako vroče. Avta potem nisem nič luftal – zaprl sem šipe in vklopil klimo.
16:24 zunaj 32 stopinje (to je že realnejša zunanja temp.), noter 36,7 stopinje, 17% rv. Avto sem parkiral v senci s prižganim motorjem in odšel na krajši opravek.
Ob 16:38 je bilo v avtu 29,2 stopinji, 20% rv, zunaj pa 31 stopinj.
Ob 16:48 prispel domov, zunaj 30 stopinj, noter 26,8 stopinj, rv 22%
V avtu je bilo kljub nizki rv in brez luftanja dokaj prijetno.

Priprte šipe in luftanje,
11.6.2004 15:55, zunaj sončno, piha maestral in 38 stopinj. Noter je zaradi priprtih vseh štirih šip le 47 stopinj in le zelo skromnih 13% rv. Avtu odprem vse štiri šipe do kraja in odpeljem, da se ob vklopljeni klimi lufta – počutje kar prijetno.
16:00, noter še vedno zaradi razgrete armaturke in ostalega interierja 41,7 stopinj in 15% rv. Zunaj 35 stopinj in zaprem šipe.
Ob 16:07 zunaj 31 stopinje, noter 34,5 stopinje in 17% rv
Ob 16:14 prišel domov, zunaj 31 stopinje, noter 29,9 stopinje, rv 19%. Počutje je dokaj slabo, malo me je že zeblo in bilo bistveno presuho. V tem primeru bi že od začetka nastavil na vsaj 26 stopinj če ne še več in omilil hitrost ventilatorja (pri avtomatskem načinu gre max. do polovice tretje stopnje od polnih štirih stopenj), ter zvišal temperaturo vpihanega zraka.

Za vse meritve je značilno, da ob visoki zunanji temperaturi nikoli ne dosežeš nastavljene temperature, pač pa največ le nekaj stopinj nižjo od zunanje in vedno precej prenizko relativno vlago.

Še zadnja dolga meritev, kjer sem imel nastavljeno na 25 stopinj in ne na 24 stopinj kot vedno do sedaj.
17.6.2004 Poti iz KP v LJ ob 17 uri se usedem v odprt avto, ki je stal v polovični senci. Zunaj 32 stopinj, noter 30,9 stopinj in 27% rv (to je najbrž tudi bila realna zunanja temperatura z vlago). Zaprem šipe in se odpraviva.
17:17 (Dekani) zunaj 28 stopinj, noter 28,4 stopinje, rv 23 %
17:30 (Kozina) zunaj 26 stopinj, noter 27,4 stopinje, rv 24%
17: 50 (Postojna) zunaj 23 stopinje, noter 25,9 stopinj, rv 24 %
17:59 (Vrhnika) zunaj 24 stopinje, noter 26,3 stopinje, rv 24%
18: 15 (Center LJ) zunaj 28 stopinj, noter 25,7 stopinj, rv 24 %

Tale vožnja je bila zelo prijetna in je bilo le na zelo kratke momente začutiti prehladen vpihan zrak.

Pa še danes 18:6:2004 ko sem imel nastavljeno na odroševane šipe in s tem avtomatski vklop klime. Avto stal na soncu s priprtimi šipami. Ko sem speljal sem odprl vse šipe do kraja.
16:09 zunaj 34 stopinj, noter 46,6 stopinj, 15% rv,
16: 12 zunaj 33 stopinj, noter 44 stopinj, 14% rv – zaprem šipe,
16: 21 zunaj 31 stopinje, noter 34,3 stopinje, 18% rv

Pri odroševanju vetrobranskega stekla klima ne greje pač pa zelo učinkovito hladi na nastavljeno temperaturo v odvisnosti od zunanje temperature. Tudi počutje je bilo kljub zelo nizki vlagi še kar znosno. Kljub nastaviti na komplet vetrobransko steklo, je še malenkost pihalo skozi odprtine pri nogah in proti telesu. V takem režimu naj bi tudi hladila popolno avtomatska klima ob sončnem vremenu poleti in visoki zunanji temperaturi. Prepričan sem tudi, da v kolikor bi bil strop v Xsari višji bi bil ta način ohlajevanja kljub prenizki vlagi zelo prijeten za potnike v avtu. Prehladen in presuh zrak ne bi neposredno pihal na človeka, ohlajeval bi izpostavljen del avtomobila soncu (stekla in streha), ter tako ohranjal znosnejšo temperaturo v potniški kabini.

Meritve se bodo še nadaljevale in bodo najbrž sledile še kakšne ugotovitve. S priprtimi stekli (prednjimi, zadnjimi in obojimi) bom probal simulirati šibedah. Zanimiva se mi zdi tudi ta usmerjenost hladnega zraka v vetrobransko steklo – kombinacija z nižanjem naslona sedeža, itd…


Ugotovitve in usmeritve:
1. Ko puščaš avto na soncu imej priprte šipe, da bo v vozilu čim nižja začetna temperatura.
2. Avto dobro prezrači in ohladi preden se odpravljaš na pot. Sam to storim kar med vožnjo z vklopljeno klimo in odprtimi vsemi štirimi šipami, da gre vse skupaj hitreje.
3. Relativna vlažnost je v veliko pogojih prenizka (predvsem ob višji zunanji temp.), kar gre pripisati slabem klimatizacijskem sistemu. Hladilnik deluje na prenizki temperaturi.
4. Nastavitev želene temperature imej dovolj visoko, saj tako ne boš prejel toliko prehladnega in presuhega zraka
5. Usmerjenost pihanja vstopnega zraka naj bo čim manj direkno na telo.
6. Uporaba klime v vročih poletnih mesecih je kljub naštetim pomanjkljivostim in nevarnostim gripoznih obolenj veliko boljša kot neuporaba klime in ves prešvican voziti na prepihu odprtih šip.