Kratek potopis
Objavljeno: So jan 15, 2005 10:16 am
Včeraj popoldne sem ugotovil, da sem že par dni razdražen in se kregam z vsemi, ne samo na forumih. 
Skrajni čas za akcijo, da pridem k sebi.
Spravil sem se malo pogledat stanje in prevoznost cest z letnimi gumami.
Pa privoščit avtu malo daljšo vožnjo. Iz Ljubljane sem se po stari cesti odpravil proti Vrhniki. Sonce je krasno sijalo, zato sem si nataknil 
na nos. Malo več je bilo že prometa, ker so ljudje že vozili domov.
Prvi nauk: "Če si namenjen iz Ljubljane v isto smer, ne hodi po AC in v Brezovici ven, ker gre hitreje kar po Tržaški".
Zdaj mi je jasno, zakaj so toliko podaljšali izvozni pas z AC pri Brezovici.
Začuda ni bilo nobenega cincanja videt, peljali smo se nekaj nad omejitvami. V Drenovem griču so spet stali policisti. V Vrhniki se spet malo zabaše na križiču z izvozom AC, pa ne prehudo. Iz Vrhnike navzgor je ta prvi klanec prazna cesta. Ves vesel pritisnem na plin in... zavrem, ker pred mano zavije tam na sredi klanca na cesto en Clio. Pa sva se peljala 60. 
Prometa nasproti ravno toliko, da nisem mogel prehitevat. Cesta je bila mokra. Clio je celo malo pospešil na 80, a sva že daleč pred IOC Zapoljem dohitela kolono. Takrat sem se odločil, da nima smisla drvet, ker do Logatca ne bi vseh prehitel. Lepo sem odprl avtokarto in jo gledal pred sabo na volanu. Vsaj nisem zaspal od dolgčasa. 
Do Kalc sem se odločil, da vendarle ne grem do Nove Gorice, ker je sonce že počasi zahajalo. Dobro, lažem. Sem že lezel v hrib gor na Hrušico, pa sem obrnil. 
Nazaj, zavijem na levo, smer Idrija. Od ovinkov jasno spet nobenega užitka, ker naletim na dva tovornjaka, vmes pa stisnjenega Tipa. Iz Hotedršcice ven sem jih le prehitel, kar vse tri naenkrat (neka Mazda6 se prikazala v ogledalu in se nekaj ponujala, da bo prehitevala ), v Zali pa spet pred menoj šleper. Okrog grebena je bil še spredaj, potem sem pa pogledal dol, videl, da nobeden ne gre nasproti in sem bil do 180° ovinka na mostu že mimo. Pa ne dolgo. Spodaj v Zali katastrofa. Tovornjak in še en avto. Vozimo se 40, ampak enkrat z razlogom. Tovornjak vmes zavre in zavije na nasprotni pas. Poleg obilice kamenja na cesti, je pred tovornjak padla skalca, na oko bi rekel 25×30×40 centimetrov. Niti slučajno, da bi šel čeznjo. 
Problem pa ostane, ker tovornjak nekako ne gre hitreje od 40. Dohiti nas še šleper. Kakorkoli, do Idrije ostanejo vsi zadaj. O Mazdi ne duha ne sluha.
Od Spodnje Idrije do Bače pri Modreju je bila cesta presentljivo prazna, vozil sem kar večinoma v peti prestavi, tako da, kaj več od 120 nisem šel nikjer. Tekoča vožnja, pa tudi cesta je bila na nekaterih ovinkih, predvsem tik ob reki, precej spolzka. Gume niso nikjer škripale. Cesta skozi Baško grapo je zdaj presentljiva mešanica povsem novih, širokih odsekov in starih, grbinčastih odsekov, kjer gresta dva avtomobila komajda vštric. Sem bil pa presenečen, da me je Fiat Uno z GO tablicami spustil predse, je upočasnil in nakazal s smernikom naj ga prehitim. Pohvale.
Drugi nauk: Tisti z GO tablicami nimajo vseh tistih z LJ tablicami za idiote in premikajoče se cestne ovire.
Je pa lepih ovinkov dosti (nad Knežo recimo). Od Podgrada do Petrovega brda, kjer je potrebno v križišču "vzet" levo cesto, ki se vzpenja, in do Zgornje Sorice jih je spet nekaj. Snega je ob cesti vedno več, ampak kot nalašč, takoj ko prideš na glavno cesto, ki pelje na smučišče in potem čez v Bohinj, zavoziš na ledene ploskve. Slabše je splužena. Vseeno ni noben problem prit na vrh z letnimi gumami. Niti enkrat se niso kolesa zavrtela. Zgleda imam ASR v desni nogi. Na parkirišču sem parkiral in se malo sprehodil. Tema je že, lune je bolj malo, ampak zaradi snega se še vedno dosti vidi. Temperatura je štiri stopinje pod ničlo. Užitek je hodit po snegu, ki hrustlja pod čevlji. Spust v Bohinjsko Bistrico gre v tretji prestavi. Nasproti mi pripelje kar nekaj avtomobilov. Pod kolesi vedno bolj čofota, ko pridem v Bohinjsko Bistrico, že vidim, da bo avto umazan. Ne maram te drseče slane mokrote. Do Bleda gre spet hitro, policajev ni nikjer. Še dobro. Na Bledu seveda postanek pri Šmonu. Pojem eno sadno rezino, dve kremšniti pa v prtljažnik. :P Odpeljem se v Radovljico, naredim en krog in grem spet nazaj skozi Lesce do AC in po njej do Hrušice. Nisem imel čisto do konca narejenega načrta potovanja. 
ops: Skozi Jesenice prometa skoraj ni. Skozi Slovenski Javornik je cesta obupno nagrbančena. V Žirovnici zavijem s ceste in se podam v neznano. Hitra vožnja odpade, ker so same vasi do Begunj. Od tam do Tržiča je cesta luknjasta in rebrasta. Ovinkov je kar precej, sploh na koncu ko se cesta spusti dol v Tržič. Potem pa me cesta pelje mimo Golnika v Kranj. Do Brnika je spet precej gost promet. Malo se mi "odpuli" na cesti med Sp. Brnikom in Vodicami, ampak se kljub mastni cesti vse srečno konča. Po AC spet malo pritisnem in s 170 padem do Celovške. Ostane mi še ležerna vožnja proti domu.
Tole je pa načrt danes prevoženih cest.
Kremšnite so pa dobre.
Skrajni čas za akcijo, da pridem k sebi.
Spravil sem se malo pogledat stanje in prevoznost cest z letnimi gumami.
Pa privoščit avtu malo daljšo vožnjo. Iz Ljubljane sem se po stari cesti odpravil proti Vrhniki. Sonce je krasno sijalo, zato sem si nataknil na nos. Malo več je bilo že prometa, ker so ljudje že vozili domov.
Prvi nauk: "Če si namenjen iz Ljubljane v isto smer, ne hodi po AC in v Brezovici ven, ker gre hitreje kar po Tržaški".
Zdaj mi je jasno, zakaj so toliko podaljšali izvozni pas z AC pri Brezovici.
Začuda ni bilo nobenega cincanja videt, peljali smo se nekaj nad omejitvami. V Drenovem griču so spet stali policisti. V Vrhniki se spet malo zabaše na križiču z izvozom AC, pa ne prehudo. Iz Vrhnike navzgor je ta prvi klanec prazna cesta. Ves vesel pritisnem na plin in... zavrem, ker pred mano zavije tam na sredi klanca na cesto en Clio. Pa sva se peljala 60. Prometa nasproti ravno toliko, da nisem mogel prehitevat. Cesta je bila mokra. Clio je celo malo pospešil na 80, a sva že daleč pred IOC Zapoljem dohitela kolono. Takrat sem se odločil, da nima smisla drvet, ker do Logatca ne bi vseh prehitel. Lepo sem odprl avtokarto in jo gledal pred sabo na volanu. Vsaj nisem zaspal od dolgčasa. Do Kalc sem se odločil, da vendarle ne grem do Nove Gorice, ker je sonce že počasi zahajalo. Dobro, lažem. Sem že lezel v hrib gor na Hrušico, pa sem obrnil. Nazaj, zavijem na levo, smer Idrija. Od ovinkov jasno spet nobenega užitka, ker naletim na dva tovornjaka, vmes pa stisnjenega Tipa. Iz Hotedršcice ven sem jih le prehitel, kar vse tri naenkrat (neka Mazda6 se prikazala v ogledalu in se nekaj ponujala, da bo prehitevala ), v Zali pa spet pred menoj šleper. Okrog grebena je bil še spredaj, potem sem pa pogledal dol, videl, da nobeden ne gre nasproti in sem bil do 180° ovinka na mostu že mimo. Pa ne dolgo. Spodaj v Zali katastrofa. Tovornjak in še en avto. Vozimo se 40, ampak enkrat z razlogom. Tovornjak vmes zavre in zavije na nasprotni pas. Poleg obilice kamenja na cesti, je pred tovornjak padla skalca, na oko bi rekel 25×30×40 centimetrov. Niti slučajno, da bi šel čeznjo. Problem pa ostane, ker tovornjak nekako ne gre hitreje od 40. Dohiti nas še šleper. Kakorkoli, do Idrije ostanejo vsi zadaj. O Mazdi ne duha ne sluha.
Od Spodnje Idrije do Bače pri Modreju je bila cesta presentljivo prazna, vozil sem kar večinoma v peti prestavi, tako da, kaj več od 120 nisem šel nikjer. Tekoča vožnja, pa tudi cesta je bila na nekaterih ovinkih, predvsem tik ob reki, precej spolzka. Gume niso nikjer škripale. Cesta skozi Baško grapo je zdaj presentljiva mešanica povsem novih, širokih odsekov in starih, grbinčastih odsekov, kjer gresta dva avtomobila komajda vštric. Sem bil pa presenečen, da me je Fiat Uno z GO tablicami spustil predse, je upočasnil in nakazal s smernikom naj ga prehitim. Pohvale.
Drugi nauk: Tisti z GO tablicami nimajo vseh tistih z LJ tablicami za idiote in premikajoče se cestne ovire.
Je pa lepih ovinkov dosti (nad Knežo recimo). Od Podgrada do Petrovega brda, kjer je potrebno v križišču "vzet" levo cesto, ki se vzpenja, in do Zgornje Sorice jih je spet nekaj. Snega je ob cesti vedno več, ampak kot nalašč, takoj ko prideš na glavno cesto, ki pelje na smučišče in potem čez v Bohinj, zavoziš na ledene ploskve. Slabše je splužena.
Vseeno ni noben problem prit na vrh z letnimi gumami. Niti enkrat se niso kolesa zavrtela. Zgleda imam ASR v desni nogi. Na parkirišču sem parkiral in se malo sprehodil. Tema je že, lune je bolj malo, ampak zaradi snega se še vedno dosti vidi. Temperatura je štiri stopinje pod ničlo. Užitek je hodit po snegu, ki hrustlja pod čevlji. Spust v Bohinjsko Bistrico gre v tretji prestavi. Nasproti mi pripelje kar nekaj avtomobilov. Pod kolesi vedno bolj čofota, ko pridem v Bohinjsko Bistrico, že vidim, da bo avto umazan. Ne maram te drseče slane mokrote. Do Bleda gre spet hitro, policajev ni nikjer. Še dobro. Na Bledu seveda postanek pri Šmonu. Pojem eno sadno rezino, dve kremšniti pa v prtljažnik. :P Odpeljem se v Radovljico, naredim en krog in grem spet nazaj skozi Lesce do AC in po njej do Hrušice. Nisem imel čisto do konca narejenega načrta potovanja. ops: Skozi Jesenice prometa skoraj ni. Skozi Slovenski Javornik je cesta obupno nagrbančena. V Žirovnici zavijem s ceste in se podam v neznano. Hitra vožnja odpade, ker so same vasi do Begunj. Od tam do Tržiča je cesta luknjasta in rebrasta. Ovinkov je kar precej, sploh na koncu ko se cesta spusti dol v Tržič. Potem pa me cesta pelje mimo Golnika v Kranj. Do Brnika je spet precej gost promet. Malo se mi "odpuli" na cesti med Sp. Brnikom in Vodicami, ampak se kljub mastni cesti vse srečno konča. Po AC spet malo pritisnem in s 170 padem do Celovške. Ostane mi še ležerna vožnja proti domu.
Tole je pa načrt danes prevoženih cest.
Kremšnite so pa dobre.
Cool trip.