Evo js sm poslal email unim na LPP-ju in mi je tole odgovoril.
Spo¹tovani g. ©ljiviæ!
V odgovor na va¹o zadnjo pro¹njo o pojasnilu doloèb tehniène specifikacije TSV 101/00 vam podajam naslednje pojasnilo.
Besedilo tehniène specifikacije, ki ga, kot navajate v va¹em sporoèilu, ne razumete, je naslednje:
1.2 Izpu¹ni in sesalni sistem
1.2.1 Izraz "izpu¹ni sistem" oznaèuje celoten sklop delov, potrebnih za zmanj¹anje hrupa, ki ga povzroèa izpuh motorja vozila.
1.2.2 Izraz "sesalni sistem" oznaèuje celoten sklop delov, potrebnih za zmanj¹anje hrupa, ki ga povzroèa sesanje zraka motorja.
1.2.3 Sesalni in izpu¹ni kolektor za namen te tehniène specifikacije ne spadata v sistem za zmanj¹evanje hrupa.
.....
1.4 Izraz "deli du¹ilnikov hrupa na izpu¹nem ali sesalnem sistemu" pomeni enega izmed posamiènih delov, ki skupaj tvorijo izpu¹ni sistem (npr. izpu¹ne cevi, du¹ilnik hrupa) ali sesalni sistem (npr. zraèni filter).
Vse te doloèbe spadajo v toèko 1 Priloge I TSV 101/00, ki opredeljuje posamezne pojme, ki se pojavljajo v tehnièni specifikaciji, da ne pride do nesporazumov pri uporabi predpisa. Seveda pa se pri tem predpostavlja poznavanje problematike in splo¹ne strokovne terminologije, ki jo predpis obravnava.
Da torej ne bo nesporazuma vam pojasnjujem, da toèka 1.2.2 doloèa, da pod pojmom »sesalni sistem« za potrebe tehniène specifikacije TSV 101/00 razumemo vse tiste dele, ki lahko vplivajo na raven hrupa, ki ga povzroèa sesanje zraka v motor oziroma polnjenje motorja z zrakom za zgorevanje. To pomeni vse dele od vstopne odprtine, kjer zunanji zrak vstopa v sistem pa vse do vstopne odprtine na sesalnem (vstopnem) kolektorju, ki je neposredno pritrjen na blok motorja. Glede na to, da so motorji razliènih konstrukcij, je seznam teh delov od motorja do motorja lahko razlièen.
Toèka 1.2.3 pa eksplicitno izkljuèuje iz tega sistema sesalni kolektor.
(V pojasnilo: sesalni kolektor ni zraèni filter, kot vi zmotno mislite, ampak zadnji element v toku sesalnega zraka, ki tok zraka, ki prihaja po eni skupni cevi, razdeli in ga vodi neposredno v posamezne delovne valje motorja; izpu¹ni kolektor pa je podobna naprava na izpu¹ni strani bloka motorja, ki zajema izpu¹ne pline, ki izstopajo iz posameznih delovnih valjev in jih zdru¾i v eno cev, na katero je prikljuèena izpu¹na cev s svojimi sestavnimi deli).
V toèki 1.4 je kot primer za del du¹ilnikov hrupa na sesalnem sistemu, sicer sluèajno, omenjen tudi zraèni filter tako, da je lahko vsem jasno, da je to del sesalnega sistema, ki vpliva na raven hrupa, ki ga motor pri svojem delovanju oddaja. To pomeni, da je bil pri merjenju hrupa vozila v postopku homologacije upo¹tevan tudi hrup, ki ga povzroèa zgorevalni zrak pri pretoku skozi zraèni filter.
Poleg tega pa zraèni filter ni samo del sistema, ki vpliva na raven hrupa vozila, ampak tudi sistema, ki vpliva na moè motorja, porabo goriva in sestavo izpu¹nih plinov. Torej je zajet v veè posamiènih homologacijskih postopkih, potrebnih za pridobitev homologacije celotnega vozila.
®e v prej¹njem odgovoru sem vam pojasnil, da se zamenjava enega dela sistema, ki je na vozilu homologiran, ¹teje kot predelava vozila, ki jo mora odobriti strokovna organizacija in to predelavo tudi vpisati v dokumente vozila. Ravno tako sem vam tudi pojasnil kak¹en je najenostavnej¹i postopek za pridobitev ustreznega dokumenta s katerim lahko opravite pregled predelave vozila.
Za posege v dele vozila, ki niso homologirani pa velja, da ¹teje to kot predelava, èe bi lahko tak poseg vplival na varnost oseb v vozilu oziroma na druge udele¾ence v prometu ali na okolje. (N. pr. zamenjava roèaja roèice menjalnika s kromiranim ni predelava v smislu pravilnika o ugotavljanju skladnosti vozil! Tudi vgradnja radijskega sprejemnika ni predelava, seveda pa mora biti izvedena strokovno pravilno, da pri tem ne pride do po¹kodbe osnovnega elektriènega vezja vozila, kar lahko ogrozi pravilno delovanje nekaterih elektronskih sklopov na vozilu).
Sedaj pa ¹e odgovor na najpomembnej¹e vpra¹anje, zakaj je sploh potrebno preverjanje predelav na vozilu.
Vozila so zelo pomemben spremljevalec na¹ega ¾ivljenja, ki lahko moèno vplivajo na varnost v prometu in na na¹e okolje. Zaradi za¹èite njihovih uporabnikov, drugih udele¾encev v prometu in okolja so nastali predpisi, ki urejajo tako konstrukcijo vozil (tehniène specifikacije za vozila in splo¹ni tehnièni predpisi), kot tudi naèin njihove uporabe (prometni predpisi). V razvoj kolikor toliko varnih in tudi, v mejah mogoèega, okolju prijaznih vozil, je bilo vlo¾enega ogromno dela in sredstev zato ni mogoèe dopustiti, da bi posamezni »strokovnjaki« va¹ega kova kar po svoje posegali v vozila in si jih po svoje prilagajali, pri tem pa zaradi neznanja ali celo zavestnega zanemarjanja predpisov iznièili dose¾eno raven varnosti vozil in varovanja okolja.
Sodim, da sem s tem odgovorom dovolj izèrpno odgovoril na va¹e vpra¹anje. V kolikor vas s podroèja ugotavljanja skladnosti vozil ¹e kaj zanima pa priporoèam, da najprej podrobno pregledate predpise, ki urejajo to podroèje in so objavljeni na spletni strani
www.drsc.si in jih posku¹ate razumeti.
Lepo pozdravljeni!
mag. Robert Jeronèiè, univ. dipl .in¾. str.
vodja sektorja za vozila
vi¹ji svetovalec I
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA PROMET
Direkcija RS za ceste
Tr¾a¹ka 19
1000 Ljubljana
tel. +386 1 478 8432
faks. +386 1 478 8417
OČITNO JIH ŠP. FILTER TOLK BOLI, KER PO NJEGOVIH BESEDAH POVZROČA HRUP IN ONESNAŽUJE OKOLJE TER JE NEVAREN ZA PROMETNO VARNOST.JS NEBOM NČ VEČ REKU KER JE BREZVEZE.
ops:
: Pa ga se enkrat vprasam kako potrdilo o vgradnji za filter. Je rekel da ja potrdilo o strokovni vgradnji!
BMK za smrkce.
