Stran 1 od 1
Za Alfiste ..
Objavljeno: Pe feb 18, 2005 11:42 am
Napisal/-a Nu-NRG
V sluzbi iscem po netu ene slike za fotoaparate in najdem tole..
Toliko od mene ..
LP, Klemen
Ps: ce pa je ze bilo ali imate me pa lincajte.
Objavljeno: Pe feb 18, 2005 2:29 pm
Napisal/-a Miholl
Poznamo ja, vseeno hvala
LP Miholl
Objavljeno: Pe feb 18, 2005 2:32 pm
Napisal/-a MacAudio
Zanimivo! Malček zgodovine.

Objavljeno: Pe feb 18, 2005 2:34 pm
Napisal/-a Voith
kaca ma v ustih cloveka drgac
aja pa ta kaca izvira iz rodbine grofice viride iz sticne v slo.
Objavljeno: Pe feb 18, 2005 2:42 pm
Napisal/-a _prjatu_
Jah ni čisto jasno ali je kača ali je zmaj, na najnovejšem je pa definitivno ena glista. Dej malo več o tej grofici povej, maš kakšen link?
Objavljeno: Pe feb 18, 2005 3:01 pm
Napisal/-a Tomo
Tule še en link o zgodovini alfe
http://www.italiancar.com.au/pilot/alfa.htm
Mel sm enga ful bolšega sam sm ga pozabu

Objavljeno: Pe feb 18, 2005 3:10 pm
Napisal/-a Tomo
alfica iz leta 1911 (15 KM

)

Objavljeno: Pe feb 18, 2005 4:02 pm
Napisal/-a G0lden
Objavljeno: Pe feb 18, 2005 5:37 pm
Napisal/-a Miholl
Am tale kačica/zmaj naj bi izvirala iz družine Visconti, ki je živela v Milanu, vendar zaradi slabih odnosov z AR ne priznavajo njihovega znaka...
Objavljeno: So feb 19, 2005 4:04 am
Napisal/-a Voith
CISTERCIJANSKA BAZILIKA V STIÈNI - CERKEV ŽALOSTNE MATERE BOŽJE
Cerkev je bila sezidana v 12. stoletju. Bila je romanska triladijska slopna bazilika, na vzhodni strani zakljuèena s polkrožnimi absidami. Dve absidi sta še danes vidni na vzhodnem dvorišèu. V desni kapeli ob prezbiteriju je predstavljena originalna romanska stena. Romanska arhitektura cerkve je dobro vidna še na podstrešju. V 17. stoletju so za èasa opata Jakoba Reinprechta (1603-1626) romansko cerkev prezidali v baroènem stilu, moèno spremenili njeno zunanjo in notranjo podobo in jo skrajšali za eno arkado. Druga barokizacija cerkve je bila v èasu opata Viljema Kovaèièa (1734-1764). Po reformah cesarja Jožefa II. konec 18. stoletja je cerkev postala župnijska. Leta 1936 je bila ob njeni osemstoletnici razglašena za baziliko.
Glavna ladja današnje cerkve meri 62,30 m, široka je 18 m. Glavnina cerkvene opreme - oltarji, prižnica, klopi v meniškem koru, orgle, del klopi v cerkvi - je poznobaroèna, iz druge polovice 18. stoletja. Glavni oltar je posveèen Žalostni Materi Božji.
Cerkev sv. Katarine
Cerkev sv. Katarine, ki je ohranjena le v tlorisu, je bila po vsej verjetnosti zgrajena vsaj v 13. stoletju. Stala je tik za samostanskim obzidjem. Prvotno je bila cerkev sv. Katarine romanska enoladijska zgradba s polkrožno absido na vzhodni strani. V dobi gotike so ji prizidali nov prezbiterij in s tem podaljšali njeno ladjo, v baroku pa so ji dodali še zahodni zvonik in severno stransko kapelo. Bila je pokopališka cerkev, v kateri so predvsem v srednjem veku pokopavali stiške doborotnike. Kot nam poroèajo arhivski viri, so tu našli zadnji poèitek nekateri èlani turjaške družine,
milanska vojvodinja Virida rojena Visconti in drugi.
http://www2.pms-lj.si/sticna/bazilika.html
:P
drgac pa mislm da so si tovarna in familija ze segli v roko, in to bi nj dokazoval tud tale avto:
Alfa Romeo Visconti
http://www.cuoresportivo.pl/_mm/news/vi ... ndex.shtml
lepotica

ceprou bl new age stil sam se vseen je bjuti
http://www.cuoresportivo.pl/_mm/news/vi ... sconti.wmv

Objavljeno: So feb 19, 2005 11:50 am
Napisal/-a Miholl
Objavljeno: So feb 19, 2005 1:16 pm
Napisal/-a AnDr3jC3K
Voith je napisal/-a:kaca ma v ustih cloveka drgac

Že iz znaka je razvidno, kako požrešne so Alfe
LP
Objavljeno: So feb 19, 2005 2:19 pm
Napisal/-a STENTOR
neumesna

Objavljeno: So feb 19, 2005 2:24 pm
Napisal/-a tadejd
Ni vse zlato kaj se sveti :P
Objavljeno: So feb 19, 2005 2:29 pm
Napisal/-a AnDr3jC3K
audi4ever je napisal/-a:neumesna

A šale pa ne poznamo eni?

Objavljeno: So feb 19, 2005 4:34 pm
Napisal/-a Miholl
he,he, sej drgač je pa vsak avtek požrešn če teraš ane
meni žre tut pod 7 litrov polet, če je treba...pač zelo nežna vožnja...pa je bencinar (1.6box)
LP Miholl
Objavljeno: Ne feb 20, 2005 8:20 am
Napisal/-a Van
Tomo je napisal/-a:alfica iz leta 1911 (15 KM

)

Tole bi blo za naše omejitve.