Pritožba na radar
Objavljeno: Pe apr 04, 2003 7:47 pm
Da se ne bo vsak sam matrov 
IME IN PRIIMEK
NASLOV
POLICIJSKA POSTAJA
LJUBLJANA BEŽIGRAD
Posavskega ulica 3
1000 Ljubljana
ZADEVA: UGOVOR ZOPER PLAČILNI NALOG SERIJSKA ŠTEVILKA
…………. Z DNE …………..
Na podlagi šestega odstavka 241. člena zakona o prekrških, spodaj podpisani………….., vlagam v zakonitem 8-dnevnem roku zoper plačilni nalog, opr. šifra ………… z dne ………….. ki sem ga prejela dne ………………
u g o v o r
zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter
p r e d l a g a m,
da pristojni organ, ki bo vodil postopek o prekršku, postopek ustavi »v dvomu v korist obdolženca«, ker niso bili podani bistveni element sestavine prekrška.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Z izdanim plačilnim nalogom sem bil spoznan za odgovornega, ker naj bi dne ……….. ob ………uri vozil osebni avtomobil z reg. ……………po Dunajski cesti v Ljubljani v smeri Črnuč ter prekoračil največjo dovoljeno hitrost vozil v naselju in je bilo to ugotovljeno pri merjenju hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti prometa, znamke LR 90-235/P. S tem naj bi kršil materialno določbo 28/5 zakona o varnosti cestnega prometa in tedaj storil prekršek po členu 28/5/b citiranega zakona.
S takšno ugotovitvijo se ne strinjam.
V svojem zagovoru izražam upravičen dvom v ugotovitve delavcev policije, saj se policist ni mogel izkazati z ničemer, še najmanj pa ne z dokazom (na primer z izmerjeno hitrostjo na samem merilcu oziroma fotografijo), da sem res prekoračil dovoljeno hitrost. Upravičeno sem podvomil v njegovo ugotovitev že na kraju samem, saj sem bil zgolj površno (od daleč) seznanjen s prekoračitvijo (kršitvijo) na laserskem merilniku. Z njegovimi funkcionalnimi elementi sploh nisem bil seznanjen.
Zaradi skeptičnosti o točnosti laserskega merilnika, ki je merilo, in ker na podlagi teh meril pristojni organ kršilcu prometnih predpisov odredi kazen, sem od službujočega policista zahteval potrdilo o skladnosti (kalibraciji) te naprave s predpisi, ki je hkrati tudi dovoljenje za delo z radarjem in ustrezno potrdilo o usposobljenosti policista merilca za delo s to napravo.
Službujoči policist mi je na kraju pokazal zgolj potrdilo (atest) za laserski merilnik, ni pa mi pokazal laserskega merilnika, opremljenega z nalepkami o pregledu, niti ustreznega potrdila o usposobljenosti za ravnanje z napravo. Tako se mi upravičeno poraja dvom, ali so bili pred pričetkom meritve na laserskem merilniku hitrosti opravljeni vsi potrebni testi za ugotavljanje brezhibnosti delovanja naprave, kot to določajo predpisi in, ali je z njim pravilno ravnala usposobljena oseba.
Zanikam, da bi prekoračil dovoljeno hitrost. Navajam, da me je tik pred meritvijo hitrosti prehitel drugi avtomobil, ljubljanskega registrskega območja, kateri je potem vozil naravnost. Mnenja sem, da je bila sporna prekoračitev izmerjena nepravilno in dvomim v pravilnost meritve. Policist je sicer lahko rdečo piko, ki služi kot vizirna oznaka na laserskem merilniku hitrosti usmeril v moj avtomobil, vendar kljub temu obstaja možnost, da je lahko naprava (diodni laser) izmerila hitrost drugega avtomobila, v tem primeru tistega iz ljubljanskega registrskega območja, ki je prehitevalo merjeno, se pravi moje vozilo ter nato vozilo naravnost v smeri Črnuč.
Poudarim naj, da je največja možna meritev oddaljenosti vozila spredaj z reflektirajočimi reg. tablicami 350 do 450 m, dopustna oddaljenost za uradne meritve po PTB dovoljenju pa od 30 do 500 m. V mojem primeru je bila razdalja meritve večja kot 500 m. Istočasno se v ciljnem področju ne sme nahajati še kakšno drugo vozilo ali predmeti.
Službujoči policist je lasersko napravo, ki jo je treba med meritvijo držati mirno, če je le mogoče podprto, uporabljal zgolj z ramenskim naslonom brez podpore (enoznožnega stative ali stabilne podlage), z roba cestišča.
Zaradi tega je pri meritvi hitrosti verjetno prišlo do premikanja (nihanja) merilca, kar je nedopustno in v nasprotju z tehničnimi napotki za uporabo. Dodatni pogoji, ki so v danem primeru zmanjševali deklarirano območje uporabe in oteževali uporabo merilca pa so bili tudi protisvetloba in močno zahajoče sonce, najverjetneje tudi meritev skozi tonirano (asferično) vetrobransko steklo ter meritev, ki se je izvajala z roba cestišča. Zlasti zadnje ravnanje povzroči, da nastane med smerjo merjenja in smerjo gibanja merjenega vozila določen kot. Večji je ta kot, večja napaka meritve se pripisuje v korist merjenega vozila.
Po mojem mnenju se mi je pri merjenju prekoračitve dovoljene hitrosti z laserskim merilnikom storila krivica. Smatram, da so omenjene meritve pri takšnem prometu in ob neupoštevanju tehničnih napotkov problematične, saj so laserski merilniki hitrosti v primerjavi s statičnimi merilniki (dopplerskimi radarji), katere na primer v Avstriji lahko opazimo kot dokaj neopazne sive škatle ob cesti, zelo nezanesljive naprave.
Prav tako menim, da je uporaba omenjene merilne naprave v nasprotju s 310 členom Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve ( Ur.lsit SRS 1988/44 št.2338; lex specialis). Navedena pravila so še vedno v registru pozitivne zakonodaje.
V navedenem času so natančno določene pristojnosti pooblaščenih uradnih oseb pri kontroliranju hitrosti vozil. V 1.alineji 2.odstavka je taksativno določeno, citiram: » z merilno napravo(radarjem) «. Menim, da uporaba i.i. » laserskega merilnika hitrosti » ( tudi tehničnega principa delovanja ) ne ustreza definiciji RADAR.
Glede na navedeno menim, da uporaba t.i. laserskega merilnika ne temelji na zakonitem predpisu, kar pa je v nasprotju z zadnjim odstavkom 153. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.list RS št. 33-1409/91 z dne 28.12.1991).
Ob tem pripominjam, da je s pravnega stališča povsem nerelevantno, če so pooblaščene uradne osebe usposobljene za delo s t.i. laserskim merilnikom in ima navedena naprava dokumentacijo ustreznih državnih organov glede tehnične ustreznosti za uporabo.
Kot že navedeno bi moral zakonodajni organ oziroma izvršilna veja oblasti uporabo t.i. laserskega merilnika hitrosti pravno urediti skladno z Ustavo RS v zakonu oziroma podzakonskih aktih.
KRAJ IN DATUM
S spoštovanjem! PODPIS
IME IN PRIIMEK
NASLOV
POLICIJSKA POSTAJA
LJUBLJANA BEŽIGRAD
Posavskega ulica 3
1000 Ljubljana
ZADEVA: UGOVOR ZOPER PLAČILNI NALOG SERIJSKA ŠTEVILKA
…………. Z DNE …………..
Na podlagi šestega odstavka 241. člena zakona o prekrških, spodaj podpisani………….., vlagam v zakonitem 8-dnevnem roku zoper plačilni nalog, opr. šifra ………… z dne ………….. ki sem ga prejela dne ………………
u g o v o r
zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve materialnega prava ter
p r e d l a g a m,
da pristojni organ, ki bo vodil postopek o prekršku, postopek ustavi »v dvomu v korist obdolženca«, ker niso bili podani bistveni element sestavine prekrška.
O B R A Z L O Ž I T E V :
Z izdanim plačilnim nalogom sem bil spoznan za odgovornega, ker naj bi dne ……….. ob ………uri vozil osebni avtomobil z reg. ……………po Dunajski cesti v Ljubljani v smeri Črnuč ter prekoračil največjo dovoljeno hitrost vozil v naselju in je bilo to ugotovljeno pri merjenju hitrosti z laserskim merilnikom hitrosti prometa, znamke LR 90-235/P. S tem naj bi kršil materialno določbo 28/5 zakona o varnosti cestnega prometa in tedaj storil prekršek po členu 28/5/b citiranega zakona.
S takšno ugotovitvijo se ne strinjam.
V svojem zagovoru izražam upravičen dvom v ugotovitve delavcev policije, saj se policist ni mogel izkazati z ničemer, še najmanj pa ne z dokazom (na primer z izmerjeno hitrostjo na samem merilcu oziroma fotografijo), da sem res prekoračil dovoljeno hitrost. Upravičeno sem podvomil v njegovo ugotovitev že na kraju samem, saj sem bil zgolj površno (od daleč) seznanjen s prekoračitvijo (kršitvijo) na laserskem merilniku. Z njegovimi funkcionalnimi elementi sploh nisem bil seznanjen.
Zaradi skeptičnosti o točnosti laserskega merilnika, ki je merilo, in ker na podlagi teh meril pristojni organ kršilcu prometnih predpisov odredi kazen, sem od službujočega policista zahteval potrdilo o skladnosti (kalibraciji) te naprave s predpisi, ki je hkrati tudi dovoljenje za delo z radarjem in ustrezno potrdilo o usposobljenosti policista merilca za delo s to napravo.
Službujoči policist mi je na kraju pokazal zgolj potrdilo (atest) za laserski merilnik, ni pa mi pokazal laserskega merilnika, opremljenega z nalepkami o pregledu, niti ustreznega potrdila o usposobljenosti za ravnanje z napravo. Tako se mi upravičeno poraja dvom, ali so bili pred pričetkom meritve na laserskem merilniku hitrosti opravljeni vsi potrebni testi za ugotavljanje brezhibnosti delovanja naprave, kot to določajo predpisi in, ali je z njim pravilno ravnala usposobljena oseba.
Zanikam, da bi prekoračil dovoljeno hitrost. Navajam, da me je tik pred meritvijo hitrosti prehitel drugi avtomobil, ljubljanskega registrskega območja, kateri je potem vozil naravnost. Mnenja sem, da je bila sporna prekoračitev izmerjena nepravilno in dvomim v pravilnost meritve. Policist je sicer lahko rdečo piko, ki služi kot vizirna oznaka na laserskem merilniku hitrosti usmeril v moj avtomobil, vendar kljub temu obstaja možnost, da je lahko naprava (diodni laser) izmerila hitrost drugega avtomobila, v tem primeru tistega iz ljubljanskega registrskega območja, ki je prehitevalo merjeno, se pravi moje vozilo ter nato vozilo naravnost v smeri Črnuč.
Poudarim naj, da je največja možna meritev oddaljenosti vozila spredaj z reflektirajočimi reg. tablicami 350 do 450 m, dopustna oddaljenost za uradne meritve po PTB dovoljenju pa od 30 do 500 m. V mojem primeru je bila razdalja meritve večja kot 500 m. Istočasno se v ciljnem področju ne sme nahajati še kakšno drugo vozilo ali predmeti.
Službujoči policist je lasersko napravo, ki jo je treba med meritvijo držati mirno, če je le mogoče podprto, uporabljal zgolj z ramenskim naslonom brez podpore (enoznožnega stative ali stabilne podlage), z roba cestišča.
Zaradi tega je pri meritvi hitrosti verjetno prišlo do premikanja (nihanja) merilca, kar je nedopustno in v nasprotju z tehničnimi napotki za uporabo. Dodatni pogoji, ki so v danem primeru zmanjševali deklarirano območje uporabe in oteževali uporabo merilca pa so bili tudi protisvetloba in močno zahajoče sonce, najverjetneje tudi meritev skozi tonirano (asferično) vetrobransko steklo ter meritev, ki se je izvajala z roba cestišča. Zlasti zadnje ravnanje povzroči, da nastane med smerjo merjenja in smerjo gibanja merjenega vozila določen kot. Večji je ta kot, večja napaka meritve se pripisuje v korist merjenega vozila.
Po mojem mnenju se mi je pri merjenju prekoračitve dovoljene hitrosti z laserskim merilnikom storila krivica. Smatram, da so omenjene meritve pri takšnem prometu in ob neupoštevanju tehničnih napotkov problematične, saj so laserski merilniki hitrosti v primerjavi s statičnimi merilniki (dopplerskimi radarji), katere na primer v Avstriji lahko opazimo kot dokaj neopazne sive škatle ob cesti, zelo nezanesljive naprave.
Prav tako menim, da je uporaba omenjene merilne naprave v nasprotju s 310 členom Pravil za opravljanje pooblastil pooblaščenih uradnih oseb organov za notranje zadeve ( Ur.lsit SRS 1988/44 št.2338; lex specialis). Navedena pravila so še vedno v registru pozitivne zakonodaje.
V navedenem času so natančno določene pristojnosti pooblaščenih uradnih oseb pri kontroliranju hitrosti vozil. V 1.alineji 2.odstavka je taksativno določeno, citiram: » z merilno napravo(radarjem) «. Menim, da uporaba i.i. » laserskega merilnika hitrosti » ( tudi tehničnega principa delovanja ) ne ustreza definiciji RADAR.
Glede na navedeno menim, da uporaba t.i. laserskega merilnika ne temelji na zakonitem predpisu, kar pa je v nasprotju z zadnjim odstavkom 153. členu Ustave Republike Slovenije (Ur.list RS št. 33-1409/91 z dne 28.12.1991).
Ob tem pripominjam, da je s pravnega stališča povsem nerelevantno, če so pooblaščene uradne osebe usposobljene za delo s t.i. laserskim merilnikom in ima navedena naprava dokumentacijo ustreznih državnih organov glede tehnične ustreznosti za uporabo.
Kot že navedeno bi moral zakonodajni organ oziroma izvršilna veja oblasti uporabo t.i. laserskega merilnika hitrosti pravno urediti skladno z Ustavo RS v zakonu oziroma podzakonskih aktih.
KRAJ IN DATUM
S spoštovanjem! PODPIS
), sam bom pa toel veeno prebral in če bo treba tudi uporabil....
).
ops:
Nato ga prosim da dobim v pogled, Atest, potrdilo o njegovi usposobljenosti z ravnanjem tega aparata, kdaj je bil nazadnje umerjen in njegove podatke. V odgovor sem dobil, da mu teh papirjev ni potrebno pokazati in da se ne boma debatirala, dobil pa sem njegove podatke ˝Policist XXX˝, ob vprašanju kaj pa ime? pa ponovno, da mu tega ni potrebno podati. Nakoncu seveda nisem podpisal z razlago, da se ne strinjam z opravljenim postopkom, nakar me čudno pogleda in vpraša ˝z čim?˝
Pa kaj si res lahko policija pri nas kar izmišlja pravila. Se spomnim oddaje na našem kanalu o laserskih pištolah in so lepo razlagali kakšno je pravilno ravnanje, med drugim stabilni naslon.
