LJUBLJANA - Slovenska država vsako leto pobere ogromne zneske iz naslova mandatnih kazni in glob za prometne prekrške. V državni proračun je tako lani iz tega naslova kapnilo kar 17,4 milijona evrov (nekaj manj kot 4,2 milijarde tolarjev).

Po drugi strani so bila kljub dejstvu, da na slovenskih cestah vsako leto ugasnejo številna življenja, preventivi v cestnem prometu in policiji iz skupne državne malhe namenjena zgolj zanemarljiva sredstva.
Nepomembni vložki za prometno varnost

"Vložki, ki jih država namenja prometni varnosti, so dejansko nepomembni," meni tudi predsednik Avto-moto zveze Slovenije Boris Perko, "kar jasno kaže, da država nima resnega namena, da bi te zadeve reševala dolgoročno in celovito". Na AMZS so tako nezadovoljni z odnosom države, ob čemer opozarjajo, da je letošnje leto glede smrtnih žrtev v prometu še posebno katastrofalno. "Razloge za takšno stanje nam pojasnjujejo vedno isti ljudje, ki ugotavljajo ene in iste stvari, nikoli pa ne slišimo ničesar o dolgoročnih, precizno načrtovanih ukrepih," je kritičen Perko.

Številke kažejo, da policija ter svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz državnega proračuna na leto ne prejmeta niti dveh milijonov tolarjev. Policija je tako lani za področje prometne varnosti dobila nekaj manj kot 1,3 milijona evrov, namenjenih nalogam, ki so povezane z nadzorom prometa. Gre, denimo, za nakupe laserskih merilnikov hitrosti, indikatorjev alkohola v krvi, videonadzornih sistemov in opreme za obravnavo prometnih nesreč, v ta sklop pa sodijo tudi stroški strokovnih pregledov voznikov.

Nič bolje ne gre svetu za preventivo. Predsednik sveta Bojan Žlender pravi, da so letos po dolgih sušnih letih od ministrstva za promet dobili pol milijona evrov za preventivne kampanje, prek mednarodnih razpisov pa so za različne akcije prejeli še okoli dvesto tisoč evrov. Skupaj s pomočjo donacij nekaterih podjetij bo tako na državni ravni preventivi v prometu po njegovi oceni namenjenih okoli 1,1 milijona evrov.
Ključen je poligon varne vožnje

Na AMZS so prepričani, da država denarja za to področje ne vlaga smotrno. "Ni dolgoročnega koncepta, vse se dela le od danes do jutri, predvsem pa gre za to, da ta denar vsako leto porabijo. Sicer je prav, da se nekaj premika, vseeno pa bi lahko vodili stvari čisto drugače, če bi imeli skupen načrt," pravi Boris Perko. Prepričan je, da bi morali združiti sile. Vendar je po drugi strani nad odnosom države razočaran, saj ta z njihovo zvezo, ki je s 130.000 člani največja civilna organizacija na tem področju, praktično ne sodeluje. "Država nas ne upošteva, naši predlogi je ne zanimajo, izgubili pa smo tudi vse finančne povezave z državnimi inštitucijami, ker interesa za sodelovanje ni," je razočaran predsednik AMZS. Vseeno meni, da bi lahko slabe trende pri prometni varnosti obrnili, če bi začeli delati bolj celovito.

Ključni element pri izboljšanju slabega stanja na cestah je po besedah Perka poligon varne vožnje, na katerem bi morali prvo leto po opravljenem vozniškem izpitu vsi vozniki opraviti še tečaj varne vožnje. Njihova zveza se je, naveličana čakanja na pomoč države, projekta lotila sama. "Tako že nekaj časa gradimo objekt na Vranskem, ki bo končan konec leta. Ves projekt je vreden kar 11 milijonov evrov, kar je za zvezo, ki živi od članarine, ogromen znesek. Država ni primaknila niti beliča." Vendar je poligon po njegovi oceni vreden vsakega evra. Podatki iz evropskih držav, kjer takšen objekt imajo, namreč kažejo, da so se nesreče s smrtnimi žrtvami v kategoriji voznikov, starih od 18 do 24 let, zmanjšale kar za okoli tretjino. "Kar je fantastičen dosežek, sploh če vemo, da vsako leto v prometnih nesrečah v državah EU umre okoli 40.000 ljudi."

Za izboljšanje prometne varnosti bi morali razmisliti še o dveh ključnih zadevah. Prva je vzgoja voznikov, morda tudi s pomočjo praktičnega pouka v šoli, v okviru katerega bi lahko otroke pripeljali na poligon, da bi si različne prometne situacije in težave na cesti ogledali v živo. Druga pa je prevetritev programov avtošol, ki so se preveč "skomercializirane" in na prvo mesto postavljajo dobiček, ne kakovosti. "Če bi naredili to, bi lahko v prihodnjih petih letih govorili o zmanjšanju prometnih nesreč in žrtev na cestah," je trdno prepričan predsednik AMZS.

Zanič asfalt, neznanje obvladovanja avtomobila, nepoznavanje CPP, smerniki med samo menjavo pasu (kar je prepozno), neuporaba ogledal in še in še.

Prav tako je potrebno disciplinirati pešce in kolesarje, ki skačejo v rdečo ali se vozijo kjer jim pač paše, to ne gre. Tudi nova reklama, kjer kolesar z glavo pogleda skozi vetrobransko steklo je neumna - vozniku namreč sproča, da naj vozi počasneje, da bi ublažil POSLEDICO vzroka - jebivetrske vožnje kolesarjev, ki se obnašajo, kot da so sami na cesti. Isto velja za pešce. Tudi se hudo redko dogaja, da na cesto skoči otrok - veliko pogosteje opažam to početi kar zrele ljudi, ki bi se morali zavedati resnosti svojega početja. Da za njihovo smrt odgovarja voznik, četudi vozi prehitro, je neumnost.

Po drugi strani pa je potrebno delati tudi z vozniki avtomobilov. Sam sicer po avtocestah dnevno vozim tudi krepko prek 200 km/h, vendar načeloma nimam nekih hujših težav, z izjemo padalcev, ki za smernike in ogledala še v življenju niso slišali. Dokler nekdo kolono prehiteva s 130 km/h, kolikor je dovoljena hitrost, se voznika po bontonu počaka na primerni razdalji in nato prehiti, ne pa da se človeku divje žmiga, krili z rokami, trobi ter kaže razne zmerljivke - to žal počne kar precej hitrejših voznikov in je resnično nevarno ter zagotovo moteče za voznika počasnejšega vozila. Morajo pa tudi počasnejši vozniki vedeti, da niso šerifi in ne namerno ovirati hitrejših ali pa se voziti po prehitevalnem pasu, ko je vozni prost (kolikokrat sem po desnem pasu hitrejši je prav zastrašujoče).

Poligoni so nujnost!
Sam sem bil kot mlajši voznik izjemno agresiven in lahkomiseln in zaradi precej močnega avtomobila tudi zelo ogrožen. Mirno lahko rečem, da sem se umiril šele, ko sem šel skozi nekaj situacij na nož, kjer sem izgubil nadzor nad vozilom in skorajda naredil hudo neumnost, da ne rečem še česa hujšega. Seveda se človek z leti umiri, vendar bi bil vozil veliko previdneje, če bi dejansko poznal tveganja svojega početja.

Sam sem pristaš hitre vožnje in menim, da niti slučajno ni takšno zlo, kot jo prikazujejo nekateri maloumni zafrustriranci, vendar je razlika med uživantsko in tekočo vožnjo ter vožnjo na nož, kjer mladci divje in na robu sposobnosti vozila vijugajo centimetre od ostalih vozil. Prav zaradi njih so potrebni poligoni.

Radarje bi osebno ukinil (ali pa vsaj postavil na resnično potrebne lokacije - šole, črne točke, itd.), ker ne pripomorejo k večji varnosti. Večina voznikov vozi kolikor pač vozi in nekega posebnega divjanja ni.

Policisti počnejo kar jim pač naročijo šefi, poleg tega pa še vedno obstajajo neuradne norme, ki jih mora vsak policist izpolniti. Zato tudi meritve na "odprtih" odsekih. Zakaj se ne usedejo v službeno vozilo ter lovijo tistih, ki očitno ne poznajo osnov CPP ali pa med vožnjo telefonirajo? Zato, ker so kazni smešno nizke. Smo verjetno edina država v EU, ki ima takšno nesorazmerje med kaznimi za prekoračitev hitrosti ter kaznimi za ostale prekrške. Minimalno 500 EUR za prekoračitev 30 km/h v naselju nimajo ne Nemci, Avstrijci, celo Švedi, Francozi in Nizozemci ne! Sedaj, ko jo nameravajo zvišati in 1000 EUR ter polovico razpoložljivih točk, pa bomo sploh v vrhu. Tisti, ki navijajo za višje kazni preprosto rečeno 'nimajo pojma'. Sam imam za seboj dovolj kilometrov, da sem videl in doživel že vse predstavljivo in nepredstavljivo, pa lahko mirne volje rečem, da bi tudi z elektronsko omejitvijo vozil na najvišjo dovoljeno hitrost dosegli zelo majhen efekt. Bil bi sicer kak pijan mulec brez izpita več, ker se sredi noči s tehnično neizpravnim vozilom ne bi zaletel v kapelico, vendar takšnim ekstremom ne pomaga nič. Večina nesreč (prek 90%) se drugače zgodi pri vožnji po omejitvah (prekoračitev omejitve in neprilagojena hitrost nista isti pojem), tako da je potrebno delati na spretnosti voznikov, rednih osvežitvah znanja (morda na 5 let?) ter izboljšavi cestišč. Pobijanje bo rešilo to, ne pa radarji za vsakim grmom.

Jorgi je napisal/-a:Hm, kaj storiti... Za začetek se ne strinjam z znižanjem meje opravljanja vozniškega izpita kot ne z uvedenim spremstvom do 18 leta s strani starejše osebe oz. staršev. Zakaj? Ker je............ nesreča pomeni splet okoliščin, ki rezultirajo v kaosu s posledicami. In da omejitve niso zato, ker avtomobili na teh odsekih ne bi zmogli hitreje...

The Stig je napisal/-a:Pa si vidu kk se to v praksi obnese?

sonček je napisal/-a:Da ne bom po nepotrebnem odpiral nove teme me zanima, če so že te tanove kazni (1000 evrov, če pelješ 30km/uro v naselju).

lp