neosvinčen bencin - velika prevara naftnega lobija
Objavljeno: Ne feb 08, 2009 1:12 pm
Zadnjič smo govorili o zatrti tehnologiji brezplačne energije, tokrat pa bomo govorili o prevari naftnih lobijev, ki se je zgodila pred leti in še vedno traja - seveda na škodo našega zdravja.
Vsi se še kako dobro spomnimo, kako smo pred leti z veliko hitrostjo uvedli neosvinčen bencin in kako je postalo moderno “biti zelen” ter imeti avto s katalizatorjem. Kaj je naftni lobi navedlo na tako hitro spremembo? Okoljska zavest? Skrb za naše zdravje? Pritiski različnih vlad? Nič od tega! Resnica je popolnoma drugačna in le-to bomo razkrili v nadaljevanju.
Naftne družbe so nas s pomočjo oglaševalskih in PR akcij prepričale, da je neosvinčen bencin prijaznejši našemu zdravju. Tudi naši politiki so po hitrem postopku sprejeli vrsto zakonskih uredb, ki so favorizirale čim hitrejši prehod na uporabo neosvinčenega bencina. Vsemu temu je sledilo pospešeno razsvinčevanje in izgon strašljivega svinca s svetovnih cest.
Poglejmo si torej pobližje zgodbo neosvinčenega bencina! Prve avtomobile je poganjal t.i. motorni špirit, ki bi bil po današnjih standardih izjemno čisto gorivo. Toda, zaradi visoke stopnje rafinacije je bila njegova proizvodnja predraga, zato so naftarji znižali stopnjo rafinacije, kar pa se je občutilo pri avtomobilih, saj je zviševanje kompresijskega razmerja v avtomobilskih motorjih povzročilo neprijetno tresenje in trdi tek motorja.
Rešitev je bila preprosta – bencinu so začeli dodajati učinkovito in ceneno primes, ki bi preprečila nevšečnosti ob delovanju močnejših motorjev. Tako je bil rojen osvinčen bencin, bencin v katerega so primešali čudežno snov, svinčev tetraetil. Toda v poznih šestdesetih je začelo v svetu primanjkovati visokokvalitetne nafte z nizko vsebnostjo žvepla in nitratov. Pojavila se je naftna kriza, ki je prisilila naftno industrijo k uporabi manj kvalitetnih surovin, torej gorivo, ki je povzročalo bistveno večje emisije žveplovega in dušikovega dioksida.
Tako so se začele v okolje sproščati zelo povečane količine kontaminatov, ki so povzročale kisli dež, ogaben smrad in dušeči smog. Okoljska zavest prebivalstva je terjala ukrepe za zavarovanje zdravja, naftna industrija pa je zaznala hudo nevarnost, ki bi utegnila ogroziti njene bajne dobičke.
Napad je najboljša obramba in naftna industrije je takoj našla dežurnega krivca – povečano število vozil v velemestih. S tem je svojo dobro plačano zaveznico, politiko, potisnila v hude škripce. Politiki so vedeli, da se zna omejevanje “avtomobilske svobode” pokazati na naslednjih volitvah, zato so naftarji in politiki staknili skupaj glave in v obrambo skupnih interesov našli novo donosno tehnološko rešitev – katalizator; osvinčeni bencin pa proglasili za največjega onesnaževalca človekovega okolja.
Katalizator, čudežna naprava, ki odstrani nevarno onesnaženje iz izpustov, je takoj postala pravi hit. Naftna industrija pa ni mogla izvreči svinčevega tetraetila iz bencina, saj bi se motorji sodobnih avtomobilov visoke kompresije “sesuli”, obenem pa je bilo že jasno, da osvinčeni bencih »zaduši« katalizator. Naftarji so tako poiskali tri nadomestke za svinčev tetraetil:
• aromatske spojine, ki temelje na benzenovem obroču: benzen, toluen, ksilen in dimetilbenzen;
• olefine, organske spojine z dvojnimi vezmi;
• oksigenate, organske spojine, ki vsebujejo kisik, npr. metan in etan.
Večina teh snovi je izjemno nevarna človekovemu zdravju, razen manj uporabnih oksigenatov. Toda, oksigenati niso stranski produkt proizvodnje goriva, zato jih morajo proizvajalci goriva kupovati na prostem trgu, kar jim zmanjšuje dobiček.
EPA – ameriška Agencija za varstvo okolja je med pet najbolj toksičnih in kancerogenih substanc v zraku na prvi dve mesti uvrstila benzen in 1,3 butadien, ki nastaja pri izgorevanju olefinov. Po raziskavah dolgotrajna izpostavljenost le 1 ppm koncentraciji benzena povzroča 4 primere levkemije na milijon prebivalcev. Nič čudnega torej, da je švedska študija ugotovila zelo visoko obolevnost zaposlenih na bencinskih servisih za levkemijo!
Vsebnost nevarnih snovi v neosvinčenem bencinu je bistveno večja kot pri osvinčenem. Osvinčeni bencin vsebuje približno 29,2 % aromatskih spojin in 2,1 % koncentracijo benzena; tako »zdravi in ekološki« neosvinčeni bencin pa 36,4 % aromatskih spojin in 4,3 % koncentracijo benzena. Najnovejše meritve so pokazale, da vsaj 75 % benzena v zraku industrijskih mest izvira iz izpustov avtomobilov s katalizatorjem.
Katalizator naj bi bil čudežna rešitev, a temu še zdaleč ni tako. Namreč katalizatorji začnejo delovati šele ob doseganju temperature 400 stopinj Celzija, to pa pomeni, da vozila prvih 10 do 15 minut vožnje oz. sedem ali osem kilometrov poti vozijo na »poln izpust« toksikantov. Povprečna dolžina vožnje slovenskega voznika pa je le 6 km! Katalizator zdrži nekako 40.000 ali 50.000 km, s tem, da v prvem letu, ko je nov, zadrži 95 % izpustov, v naslednjih letih pa le še 60 % izpustov.
In sedaj sledi še šokatno dejstvo o svincu, ki naj bi bil grešni kozel. Številne raziskave dokazujejo, da se svinec iz zraka ne deponira v človeška tkiva. Med drugim imajo delci svinca v zraku tako visoko specifično težo, da se zaradi gravitacije deponirajo le v neposredno okolje cestišč. Svinec, ki ga imamo v krvi, izvira izključno iz naše hrane in vode ter svinčenih barvil in instalacijskega materiala našega bivalnega okolja.
Dogajajo se zelo čudne stvari – npr. prebivalci odmaknjenega podeželja Nove Gvineje so imeli bistveno večje koncentracije svinca v krvi, kot pa njihovi avstralski sodržavljani v centru Melbourna. Verjetno ste ob vžigu vašega kataliziranega lepotca zaznali vonj po gnilih jajcih. To je vonj po vodikovem sulfidu, zelo strupeni snovi, ki se veže na hemoglobin in blokira vezavo kisika. A to še ni vse - v katalizatorjih se sprošča tudi fosgen (nekoč bojni strup), v kolikor so v bencinu prisotni kloridi.
Skratka, naša vozila resnično postajajo vedno bolj bojna vozila. Zaradi naše neosvinčene in katalizirane avtoevforije nas bo namreč še dolgo bolela glava, pa tudi zdravi ne bomo več tako, kot nekoč v težkih in sivih svinčenih časih. Res je to, kar pravijo – ni vse zlato, kar se sveti!
P.S. Če želite izvedeti še marsikaj zanimivega o uporabi škodljivih snovi v našem okolju, vam priporočam, da si preberete knjigo Antona Komata ZATON PROMETEJEVE DOBE.
članek kopiran s skrivnosti-sveta.com
Vsi se še kako dobro spomnimo, kako smo pred leti z veliko hitrostjo uvedli neosvinčen bencin in kako je postalo moderno “biti zelen” ter imeti avto s katalizatorjem. Kaj je naftni lobi navedlo na tako hitro spremembo? Okoljska zavest? Skrb za naše zdravje? Pritiski različnih vlad? Nič od tega! Resnica je popolnoma drugačna in le-to bomo razkrili v nadaljevanju.
Naftne družbe so nas s pomočjo oglaševalskih in PR akcij prepričale, da je neosvinčen bencin prijaznejši našemu zdravju. Tudi naši politiki so po hitrem postopku sprejeli vrsto zakonskih uredb, ki so favorizirale čim hitrejši prehod na uporabo neosvinčenega bencina. Vsemu temu je sledilo pospešeno razsvinčevanje in izgon strašljivega svinca s svetovnih cest.
Poglejmo si torej pobližje zgodbo neosvinčenega bencina! Prve avtomobile je poganjal t.i. motorni špirit, ki bi bil po današnjih standardih izjemno čisto gorivo. Toda, zaradi visoke stopnje rafinacije je bila njegova proizvodnja predraga, zato so naftarji znižali stopnjo rafinacije, kar pa se je občutilo pri avtomobilih, saj je zviševanje kompresijskega razmerja v avtomobilskih motorjih povzročilo neprijetno tresenje in trdi tek motorja.
Rešitev je bila preprosta – bencinu so začeli dodajati učinkovito in ceneno primes, ki bi preprečila nevšečnosti ob delovanju močnejših motorjev. Tako je bil rojen osvinčen bencin, bencin v katerega so primešali čudežno snov, svinčev tetraetil. Toda v poznih šestdesetih je začelo v svetu primanjkovati visokokvalitetne nafte z nizko vsebnostjo žvepla in nitratov. Pojavila se je naftna kriza, ki je prisilila naftno industrijo k uporabi manj kvalitetnih surovin, torej gorivo, ki je povzročalo bistveno večje emisije žveplovega in dušikovega dioksida.
Tako so se začele v okolje sproščati zelo povečane količine kontaminatov, ki so povzročale kisli dež, ogaben smrad in dušeči smog. Okoljska zavest prebivalstva je terjala ukrepe za zavarovanje zdravja, naftna industrija pa je zaznala hudo nevarnost, ki bi utegnila ogroziti njene bajne dobičke.
Napad je najboljša obramba in naftna industrije je takoj našla dežurnega krivca – povečano število vozil v velemestih. S tem je svojo dobro plačano zaveznico, politiko, potisnila v hude škripce. Politiki so vedeli, da se zna omejevanje “avtomobilske svobode” pokazati na naslednjih volitvah, zato so naftarji in politiki staknili skupaj glave in v obrambo skupnih interesov našli novo donosno tehnološko rešitev – katalizator; osvinčeni bencin pa proglasili za največjega onesnaževalca človekovega okolja.
Katalizator, čudežna naprava, ki odstrani nevarno onesnaženje iz izpustov, je takoj postala pravi hit. Naftna industrija pa ni mogla izvreči svinčevega tetraetila iz bencina, saj bi se motorji sodobnih avtomobilov visoke kompresije “sesuli”, obenem pa je bilo že jasno, da osvinčeni bencih »zaduši« katalizator. Naftarji so tako poiskali tri nadomestke za svinčev tetraetil:
• aromatske spojine, ki temelje na benzenovem obroču: benzen, toluen, ksilen in dimetilbenzen;
• olefine, organske spojine z dvojnimi vezmi;
• oksigenate, organske spojine, ki vsebujejo kisik, npr. metan in etan.
Večina teh snovi je izjemno nevarna človekovemu zdravju, razen manj uporabnih oksigenatov. Toda, oksigenati niso stranski produkt proizvodnje goriva, zato jih morajo proizvajalci goriva kupovati na prostem trgu, kar jim zmanjšuje dobiček.
EPA – ameriška Agencija za varstvo okolja je med pet najbolj toksičnih in kancerogenih substanc v zraku na prvi dve mesti uvrstila benzen in 1,3 butadien, ki nastaja pri izgorevanju olefinov. Po raziskavah dolgotrajna izpostavljenost le 1 ppm koncentraciji benzena povzroča 4 primere levkemije na milijon prebivalcev. Nič čudnega torej, da je švedska študija ugotovila zelo visoko obolevnost zaposlenih na bencinskih servisih za levkemijo!
Vsebnost nevarnih snovi v neosvinčenem bencinu je bistveno večja kot pri osvinčenem. Osvinčeni bencin vsebuje približno 29,2 % aromatskih spojin in 2,1 % koncentracijo benzena; tako »zdravi in ekološki« neosvinčeni bencin pa 36,4 % aromatskih spojin in 4,3 % koncentracijo benzena. Najnovejše meritve so pokazale, da vsaj 75 % benzena v zraku industrijskih mest izvira iz izpustov avtomobilov s katalizatorjem.
Katalizator naj bi bil čudežna rešitev, a temu še zdaleč ni tako. Namreč katalizatorji začnejo delovati šele ob doseganju temperature 400 stopinj Celzija, to pa pomeni, da vozila prvih 10 do 15 minut vožnje oz. sedem ali osem kilometrov poti vozijo na »poln izpust« toksikantov. Povprečna dolžina vožnje slovenskega voznika pa je le 6 km! Katalizator zdrži nekako 40.000 ali 50.000 km, s tem, da v prvem letu, ko je nov, zadrži 95 % izpustov, v naslednjih letih pa le še 60 % izpustov.
In sedaj sledi še šokatno dejstvo o svincu, ki naj bi bil grešni kozel. Številne raziskave dokazujejo, da se svinec iz zraka ne deponira v človeška tkiva. Med drugim imajo delci svinca v zraku tako visoko specifično težo, da se zaradi gravitacije deponirajo le v neposredno okolje cestišč. Svinec, ki ga imamo v krvi, izvira izključno iz naše hrane in vode ter svinčenih barvil in instalacijskega materiala našega bivalnega okolja.
Dogajajo se zelo čudne stvari – npr. prebivalci odmaknjenega podeželja Nove Gvineje so imeli bistveno večje koncentracije svinca v krvi, kot pa njihovi avstralski sodržavljani v centru Melbourna. Verjetno ste ob vžigu vašega kataliziranega lepotca zaznali vonj po gnilih jajcih. To je vonj po vodikovem sulfidu, zelo strupeni snovi, ki se veže na hemoglobin in blokira vezavo kisika. A to še ni vse - v katalizatorjih se sprošča tudi fosgen (nekoč bojni strup), v kolikor so v bencinu prisotni kloridi.
Skratka, naša vozila resnično postajajo vedno bolj bojna vozila. Zaradi naše neosvinčene in katalizirane avtoevforije nas bo namreč še dolgo bolela glava, pa tudi zdravi ne bomo več tako, kot nekoč v težkih in sivih svinčenih časih. Res je to, kar pravijo – ni vse zlato, kar se sveti!
P.S. Če želite izvedeti še marsikaj zanimivega o uporabi škodljivih snovi v našem okolju, vam priporočam, da si preberete knjigo Antona Komata ZATON PROMETEJEVE DOBE.
članek kopiran s skrivnosti-sveta.com
