Najlepša hvala g. Rok

Odgovor maniaxxx:

Se strinjam z vami, da na prostem trgu obstajajo tudi drugi izdelki proizvajalcev, ki ne dobavljajo delov proizvajalcu vozil in so teoretično lahko tudi kakovostnejši; zakaj ne, trg je prost. Vendar takšne dele imenujemo »neoriginalni« in če ne drugega so ta podjetja tržno nekoliko manj uspešna, ker največjemu naročniku kot je proizvajalec vozil ne prodajo »kakovostnejših« produktov glede na konkurenco; po vsej verjetnosti je že nek razlog zakaj ne.

Predhodno vprašanje, povezano s kakovostjo delov, je bilo navezano bolj na tako imenovane ekvivalentne dele, ki so od istega proizvajalca kot originalni in se med seboj ločijo po nekoliko višji oz nižji ravni kakovosti. Po domače, smetano na vrhu torte pobere (beri kupi) proizvajalec vozil, ostalo gre pa na prosti trg.

Lp
rok

crt je napisal/-a:Odgovor maniaxxx:

Se strinjam z vami, da na prostem trgu obstajajo tudi drugi izdelki proizvajalcev, ki ne dobavljajo delov proizvajalcu vozil in so teoretično lahko tudi kakovostnejši; zakaj ne, trg je prost. Vendar takšne dele imenujemo »neoriginalni« in če ne drugega so ta podjetja tržno nekoliko manj uspešna, ker največjemu naročniku kot je proizvajalec vozil ne prodajo »kakovostnejših« produktov glede na konkurenco; po vsej verjetnosti je že nek razlog zakaj ne.

Predhodno vprašanje, povezano s kakovostjo delov, je bilo navezano bolj na tako imenovane ekvivalentne dele, ki so od istega proizvajalca kot originalni in se med seboj ločijo po nekoliko višji oz nižji ravni kakovosti. Po domače, smetano na vrhu torte pobere (beri kupi) proizvajalec vozil, ostalo gre pa na prosti trg.

Lp
rok

To, da obstajajo tudi izdelki, ki so nad kvaliteto " tovarnisških " delov mi je jasno, je pa tukaj tudi cena višja, jaz nekako ne verjamem, da so naprimer zavorne ploščice, na katerih je naprime Opel znak, boljše od istovrsnih, na katerih je znak proizvajalca ( ate ali podobno), so pa več kot 2x dražje. Opel je samo primer, katerega jaz in vi zelo dobro poznate, je pa pri vseh ( večini? ) proizvajalcev po moje isto

takole. Imam eno uganko.

http://www.youtube.com/watch?v=_1wuyjPLMe4&feature=youtu.be


- alternator je dobr, diodna plošča v piko, regler prav tko
- akumulator smo dal za probo nov notr, dela isto
- z odklopljenim akujem dela isto
- z odklopljenim alternatorjem dela isto
- vse varovalke zun, dela isto
- napetost niha samo ko avto laufa
- kondenzator na frtajlerju zamenan, dela isto
- cinšpula zamenjana dela isto
- mase vse na nov, dela isto
- aku prkloplen, konektor od alternatorja superduper zašmelca na maso

Kaj bi še lahko bilo? Najlepša hvala

Odgovor Žiiga:

Pozdravljen,
po opisu sodeč ste na pravi poti, predvsem ker po logični poti stremite do rešitve (v kolikor seveda v vmesnem času že niste prišli do nje). Če nadaljujem z razmišljanjem v vašem stilu:

- Kaj pomeni da je »alternator dober«? Ali kje kje prebija? Kaj je s statorjem, rotorjem, navitjem pod obremenitvijo?

- »Diodna plošča v piko«? Ali ste diode posamezno merili?

- Kako je s pogonom alternatorja, jermenico, osovino?

- Pravite da so »vse varovalke zunaj«; kako je z zaganjačem?

- Ali je instrument (voltmeter) v piko?

- …

…verjamem da bo šlo, četudi da včasih osnovna »klasika« marsikateremu za misliti; glede na to, da smo že skoraj vsi pozabili stare dobre Yugote. Pri klasiki (pa tudi drugod) obstaja en rek: »Če nikakor ne gre in ne gre, je treba iti najprej na eno pijačo (beri pivo) in ko se vrnete, bo zadeva lažje stekla . (sicer v osnovi ne podpiram alkohola)

Lp,

rok

Odgovor PEUGEOTT 207 :
Ne glede na to, kaj piše v servisni knjižici o zgornji še dovoljeni porabi olja, je navedena količina dejansko neživljenjska. Predlagam, da se oglasite pri pooblaščenem serviserju da preveri morebitne resne okvare (tesnilne elemente). Če bo (je) z vozilom vse ok (da ne bo nobenih mehanskih nepravilnosti), sem prepričan da bodo izšolani tehniki vedeli tudi za to rešitev povezano s primerno izbiro olja in s tem zmanjšanjem porabe le tega.
Lp
rok

Pozdravljeni g. Černjavski,

imam eno vprašanje glede ponavljajoče okvare na Škodi Octavia business 1.6 letnik 2011. In sicer, že po 15.000 prevoženih km so mi pri pooblaščenem servisu menjali cev povratnega voda, napaka pa se je ponovila na 60.000 km. Zdaj imam 92.000 prevoženih km in pred kratkim je bil avto na rednem servisu, že po nekaj dneh se je napaka ponovila (v avtu je smrdelo po nafti in po pokrovom se je kadilo). Najprej so na servisu dejali, da se je samo iztaknila cev, po nekaj dneh pa se je napaka zopet ponovila, zato so ponovno zamenjali povratni vod (tj. že tretjič). Pri serviserju ne vedo, zakaj se napaka ponavlja, zato so poslali vprašanje v tovarno. Do sedaj odgovora še nisem dobil, ker pa me skrbi, da bo ponovno prišlo do okvare (službeno sem odvisen od avta), zato se obračam na vas, ali ste se že srečali s podobnimi okvarami? Kaj mi svetujete?

Vnaprej se zahvaljujem za odgovor.

Mario

odgovor marioaza:

Vzemite to kot teoretično pomoč serviserju: očitno je v povratnem vodu prevelik pritisk ali pa gre za zgolj preohlapen oprijem cevke in nastavka. Če gre za previsok tlak, je lahko prevelik pretok nafte skozi povratni vod, kar pomeni, da igla šobe ne sledi elektromagnetnemu krmiljenju (največkrat zaradi abrazije med ohišjem in iglo šobe, igla nekoliko zaostaja); se pravi defektna šoba. Če ni to, je lahko zamašen ali omejen pretok povratnega voda, ki vodi nafto nazaj v rezervoar (hladilnik nafte, protipovratni ventil, posšodovana ali stisnjena cev). Lahko je cev tudi razvulkanizirana v sami notranjosti in s tem pripira pretok. To je skoraj nemogoče vizualno preveriti in tudi če testno pihnete skozi, je prehodna, če pa skozenj spustite gostejši medij kot je nafta, se pretok zmanjša ter posledično tlak naraste (sname cev). Sicer ne vem, kako je natančno pri Škodi s priporočilom o menjavi vseh fleksibilnih naftnih cevi, vendar nekateri proizvajalci priporočajo periodno menjavo vseh povratnih cevi po določenih kilometrih (npr: po 60 - 100 000). Ne podcenujte drobno razpršene nafte, ki je zelo vnetljiva z veliko sproščene toplotne energije (če bi prišlo do požara, je majhna verjetnost, da ga pogasite). Ne želim vas strašiti ali celo namigovati na kakšno antireklamo: to namreč velja za vse Diesel motorje, pri katerih pušča razpršena nafta. Vztrajajte pri kvalitetnem popravilu. Predlagam, da s svojim serviserjem izmenjate mnenja o kvalitetnem popravilu in počakate na njihov tehnični suport.
lp,
rok

Pozdravljeni !

Imam težave s tresenjem volana. Vozil sem se po avtocesti. Na določeni odsekih mi je nad hitrostjo 140 km/h in več žečelo rahlo tresti volan.
Na določenem odseku pa pri enaki itrosti čisto nič. Sedaj imam zimseke gume. Podobno se je dogajalo z letnimi gumami. Centrirano večkrat.
Hvala in lep pozdrav.

pozdravljeni ,imam a4 3.otdi quattro ,z avtom sem zadvoljen ,ampak v zadnjem času pa ugotavljam ko prizigam topel avto ko malo stoji pa ga ponovno prizgem avto malo zatrokira kot bi tezko vzgal se malo zaustavi vmes ,eni pravijo da so šobe oz.injektor drugi da je napenjalec verige tretji pa da je voda v cilindru ,ko je hladen dobro priziga ,vlece normalno nič ne trokira ,prosim če kaj kdo ve o tem lep pozdrav

Odgovor Bern:

Tresenje … ja, vse prevečkrat se pri sodobnih vozilih in naših pričakovanjih pojavlja ta relativno moteč faktor. Potencialnih vzrokov je toliko, kot je gibajočih se mas na vozilu; skratka preveč . Osnova tresenja je nepravilno razporejena masa, ki vpliva na centripetalno komponento sile. Po domače povedano, vpetje vrtečih se delov ni v težiščnem središču. Takoj ko začutimo tresenje, najprej pomislimo na gume (največkrat tudi upravičeno). Vendar če gre za večkrat preverjeno zadevo z dodajanjem mase (beri uteži) ali celo spreminjajoče trese – ne trese, je vzrok lahko nekoliko bolj trivialen. Pri vozilih je vse večkrat v želji po visoki zmogljivosti in lastnosti le teh, povezava s kompaktnim vpetjem obes, preko katerih se prenašajo vibracije s cestišča, preko vrtečih se delov, na karoserijo in volan. Ravno tako imajo vozila vse pogosteje nizkopresečne gume z ojačanimi bočnicami, itd…, ki žal ne absorbirajo (ali pa tudi dopuščajo) neuravnotežene mase, kot je bilo to pri starejših vozilih. Mogoče nekaj izhodišč oz. izvorov:

Če začnem z gumami, je guma, ki ima relativno veliko lastno maso (cca 7 kg) narejena le s približkom enakomerno razporejene mase, ki se jo ob montaži na platišče uravnoteži z dodajanjem svinčevih (oz. sedaj cinkovih) uteži na obod platišča. Tu se že pojavi razlika, ker so na različnih obodih izravnalne mase. Če gre za preveliko dodajanje uteži, je potrebno pri montaži gumo obračati za 90 stopinj na platišču, vse dokler se pri centriranju ne zmanjša masa na minimalno vrednost (obstajajo sodobni centrirni stroji, ki predlagajo za koliko je potrebno prestaviti gumo glede na platišče); zakaj - ker sta, kot že rečeno, masi na različnih obodih (enkrat na obodu gume - tekalne površine, drugič na obodu platišča). Vsaka masa, ki ni enakomerno razporejena, vpliva na že omenjeno centripetalno silo, ki »rine« iz središča (občutimo jo kot tresenje volana ali celo sedeža pod nami). Zato nam mora biti cilj, da je uteži čim manj. Neposredno povezano z gumo je platišče, ki naj bi bilo okroglo (se pravi ne zvito); nemalokrat imamo uporabniki zvita platišča na notranji strani zaradi raznoraznih udarnih jam, ležečih policajev ali pločnikov. Platišče je v končni fazi nosilec gume, ki še dodatno vpliva na neuravnoteženo maso kolesa, če je nepravilno pritrjen ali zvit. Pomembno vlogo ima samo vpetje platišča, se pravi mesto, kjer nalega platišče na pesto kolesa. Omenjena zveza naj bi imela minimalno zračnost (nekatera platišča, še posebej univerzalna, imajo v središču plastične vložke, ki se nemalokrat poškodujejo in vplivajo na težiščni center). Ravno tako je pomembno, da so vijaki platišča enakomerno pritrjeni z moment-ključem, da ne pride do lokalnega zvitja stične površine med platiščem in pestom kolesa (to se dostikrat zgodi pri zategovanju alu platišč s pnevmatskim orodjem). Druge nezanemarljive mase so zavorni kolut, pogonske gredi, pesto kolesa, itd… Ti elementi so po sami konstrukciji največkrat nesporni, razen če ni kaj narobe zmontirano ali celo zvito. Pri pogonskih gredeh na »scentriranost« omenjene mase vpliva homokinetičen zglob, ki načeloma drži pogonsko gred v središču težišča, če le ni kaj narobe z njim (da se zatika ali kaj podobnega). V tem primeru se gred ne vrti v svoji osi, temveč oscilira iz osi, ki jo ravno tako občutimo kot tresenje. Nekaj tega prenesejo gumi vpetja obes in motorja, ki so ob morebitni dotrajanosti lahko tudi vzrok ne-dušenja (dodatnih) vibracij. Obstajajo še možnosti vpliva tako imenovanih vibracij višjega reda, ki jih načeloma proizvajalci vozil rešujejo z dodajanjem balastnim mas.

Na vprašanje zakaj se v določeni situaciji pojavlja tresenje in v določeni ne, je po vsej verjetnosti odgovor v neuravnoteženi masi enega od delov iz zgoraj odprtih področij (lahko je tudi relativno majhna masa). Namreč, zaradi geometrije podvozja se v zavoju zunanje kolo vrti hitreje kot notranje. Ko se neuravnoteženi masi levega in desnega kolesa združita, se amplituda sile poveča (sešteje) do te mere, da občutite tresenje na volanu. Ko sta si legi mase levega in desnega kolesa diametralni, se učinek oscilacij izniči oz zmanjša do te mere, da ne čutite več tresenja. To lahko preizkusite tudi v dolgem zavoju pri konstantni hitrosti (npr 130 km/h), ko vam vozilo nekaj časa trese, nekaj časa ne. Vendar je to popolnoma normalen pojav zaradi prej omenjene razlike vrtenja levega in desnega kolesa. Če želite odstraniti tresenje, bo potrebno najti neuravnoteženo maso. Glede na to, da pravite, da gre za res minimalno tresenje, je mogoče še najbližja rešitev s centriranjem na vozilu (v servisnem žargonu s »finišerjem«). S to napravo simulirate vrtenja kolesa do obodne hitrosti cca 200 km/h in pri tem centrirate neuravnoteženo maso direktno na vozilu; se pravi skupaj z vsemi deli, ki se vrtijo (kolo, disk, gred, itd…). S tovrstnim načinom je največkrat odpravljeno tresenje, ki velja le do naslednje menjave gum ali česarkoli drugega od vrteče se mase. Poizkusite najprej s tem. Želim vam čim manj tresenja (prevod: srečno) v novem letu.

Lp
rok

g. ROK

Najlepša hvala za izčrpni odgovor. Avto ima prevoženih komaj 10.000 km in mi gre to na živce.
Ne servisu so ga pregledali in rekli da je vse v redu. Kje opravljajo to specialno balansiranje.

Še enkrat hvala in lep pozdrav.

Odgovor denissined:

Ena pot je v iskanju "dobre prakse" med uporabniki s podobnimi simptomi, druga pot pa je s testiranjem komponent. Jaz sem bolj za slednjo, ki je mogoče malo daljša, vendar zagotovo zanesljiva. Lotite se diagnostike s kakšnim strokovnjakom za tovrstna vozila, ki ima dostop do tehničnih informacij in referenčnih podatkov. Kot izhodišče, če je kaj narobe s šobami ali regulacijskimi ventili, preverite delovne tlake goriva (oscilacijo ter odstopanja). Če bi bilo kaj na (ne)tesnenju hladilne tekočine, bi, domnevam, opazili pomanjkanje le te v ekspanzijski posodi. Če zmanjkuje in ne pušča navzven, stestirajte delovanje motorja (tesnenje) pod prisilnim tlakom hladilne tekočine (napolnite s posebno tlačilko) in izmerite emisijo izpušnih plinov. Če bi puščalo tesnilo na glavi, bi se moralo že "na posluh" slišati trokiranje (v okolici izpušne cevi). Lahko da je težava manj kompleksna in je problem zgolj na merilcu temperature motorja, ki daje računalniku "napačen" podatek in posledično neprimerno količino goriva. Pred kakšno radikalno odločitvijo se vseeno posvetujte s svojim serviserjem, ki ima tester, znanje in dostop do podatkov. Včasih kakšna popolnoma banalna težava povzroča na prvi pogled nerešljiv problem.
lp,
rok

Imam eno vprašanje za Roka:
Za koliko je potrebno zmanjšat hitrost na mokri cesti, da imaš enak oprijem gume, kot na suhi cesti?

odgovor Bern:

Če ga niste že našli, je teh izvajalcev kar nekaj. To so predvsem večji vulkanizerji, za katere je še kar pomembno, da imajo veliko prakse s tem. V Ljubljani je npr. Špan ali na Gorenjskem Profil Škofja Loka. Kot sem že v prejšnjem odgovoru omenil, je tresenje še kar neprijetna zadeva, še posebej ko postanemo na to pozorni. Vseeno poizkusite s "finišerjem", katerega vam bodo upravičili tudi preko garancije (če je vozilo še v garancijskem roku); v tem primeru boste morali zadevo opraviti preko pooblaščenega serviserja s podizvajalcem za centriranje. Načeloma ne komplicirajo ...
lp,
rok

odgovor nebivedu:

zanimivo vprašanje, na katerega žal ne znam odgovoriti na "prvo žogico". Sama zavorna pot je na mokri cesti cca 2-3 x daljša kot na suhi podlagi. Pri vožnji skozi zavoje je na mokri podlagi za cca 1/3 nižja hitrost kot pri suhi podlagi. Vse to je bolj ko ne debata in "gostilniške ocene" iz lastnih izkušenj. Verjamem, da obstajajo bolj natančni podatki pri kakšni šoli varne vožnje, četudi je tu ogromno nekih faktorjev, ki vplivajo na določitev mejne hitrosti zdrsa med mokro in suho podlago (guma, sestava asfalta, količina vode, osni pritisk, širina gume, masa, temperatura, čas pri dušenju amortizerjev ... itd). Mogoče je eden uporabnih približkov za hitre voznike ta, da če ne poznaš ceste in si relativno dober voznik, se lahko pelješ po suhi podlagi s še enkrat večjo hitrostjo, kot je omejitev na lokalnih tablah. Po mokrem pa le cca 20% več od omejitve. Če se spomnim svojih "norih dni", je kar uporabno priporočilo, če se nisi sposoben držati pravil, pri tem da ne poznaš ceste, uživaš v hitrosti in ne želis razbiti vozila. Danes bi temu rekel NEUMNOST! Za to so poligoni ali pa konkretna avtomoto tekmovanja za iskanje maksimuma voznika in vozila. Za pametnejše voznike omejitve hitrosti zagotavljajo še vedno dovoljšen oprijem tudi na mokrem cestišču.

lp,
rok

Pozdravljeni!

Kot 1. lastnik Nissan X-traila 2.0 dCi, nikoli karamboliranega, starega 3 leta in 11 mesecev imam z njim zadnje čase kar kup težav in bi vas prosil, če mi lahko strokovno vsaj malo pomagate. Avto ima porabo na terenu 8,4 l/100 km, povprečna hitrost pa je 39 - 41 km, odvisno od letnega časa. Ta avto sem kupil predvsem zaradi svojega dela, saj sem terenski veterinar. V tem času sem opravil že 8 rednih servisov pri pooblaščenih serviserjih, prevoženih pa imam 167000 km. Poleg običajnih servisov na začetku in večkratnega resetiranja računalnika zaradi prižiganja kontrolke za DPF (trde izpušne delce) so se po preteku 100000 km kmalu začele težave. V letu 2012 sem bil pri pooblaščenem serviserju v mesecu februarju, marcu, maju, juliju, avgustu in decembra. Zadnji trije redni servisi so bili: oktober 2011 (99600 km), marec 2012 (121000 km), avgust 2012 (143000 km) in sedaj januar 2013 (167000 km). Sklopka je še vedno prva, prednje zavorne ploščice so menjane že 3×.
V mesecu marcu 2012 so mi pri rednem servisu zamenjali prednje diske in zavorne ploščice. Do tu je bilo vse OK, potem pa sem dobil občutek trenja na prednjem desnem kolesu.
Po vrnitvi v servis v mesecu maju in reklamaciji, so prednje desno kolo pregledali in pregledali disk, in mi pokazali, da se je zaradi "hitre" menjave diska nabrala rja in se tako disk in ploščice niso najbolj "vsedle", in se zato občuti trenje. Obrazložili so mi, da se bo disk čez čas "vsedel" in bo zadeva rešena.
V mesecu juliju sem na servisu zopet opozoril, da me še vedno moti prednje desno kolo, in da se je pojavil hrup v kabini v obliki nekakšnega trenja (za poslušanje radia sem moral povečati volumen za 3 enote), sicer pa hrup ni bil moteč. Upozoril sem jih tudi, da se mi je pripetilo tudi enkrat, da sem se peljal cca 50 km, ustavil avto za par minut, in potem avto ni hotel več vžgati. Zagon motorja je bil, ampak je motor čez 5 - 10 sek. ugasnil. Po 15 min. vztrajanja je avto le vžgal in sedaj normalno vžiga. Opravili so mi redni servis, pregledali prednje kolo in opravili testno vožnjo, dali avto na tester, vendar nič našli.
V mesecu decembru sem zopet bil na servisu zaradi prednje desne ključavnice, saj so se potrgali notranji žici. Istočasno se je pokvaril tudi elektromotor za ventilacijo (za klimo in gretje).
Sedaj, 3 tedne po popravilu, pa se je pred 4 dnevi (v soboto ob 18 uri) na terenu pokvarila krdanska gred za zadnji pogon, in sicer, "potrgalo" je ohišje krdanskega križa. Pri izpeljavi vzratno cca. 1-2 m navbreg je močno zaropotalo in je odtrgalo krdansko gred. Le-to mi je sicer takoj odstranila stranka - kmet pri kateri sem bil, saj je po poklicu avtoserviser, da sem se lahko vsaj odpeljal domov. Glede na to, da me stranka pozna in ve, da sem vesten lastnik in skrbim za redne servise, me je on sprva začudeno gledal in dejal, da je krdan moral tresti in ropotati vsaj 2 meseca. Čeprav je bil zunaj, ko sem se pripeljal in tudi on ni nič slišal, je bil prav začuden. Glede na to, da pa je ušesa na ohišju potrgalo in so bila že popolnoma zarjavela, pa je rekel takoj, "Ja, kaj so pa sploh delali pri tebi na rednih servisih?"
Zato sem obiskal pooblaščeni servis, kjer sem kupil avto v Ljubljani in se nisem hotel več vrniti v stari servis, ker se že počutim tam kot kaka nadležna stranka - "Oh, že spet je ta tu". V Ljubljani so me sicer malo čudno gledali in mi sploh ne verjamejo, da nisem ničesar čutil, tudi servisna knjiga ni bila povsem v redu - potrjena s servisi. Prejšnji servis je sicer takoj potrdil servise, tako, da je s servisno knjigo sedaj v redu. Pravijo, da se to sploh ne bi smelo zgoditi, da krdanska gred "crkuje" samo pri Pathfinderjih in Navari, pri X-Trailu pa sploh ne. V Ljubljani so mi opravili generalni servis in pri dvigu avta na dvigalu sem tudi sam dobro pogledal podvozje in se prepričal, da ni nikjer nič udarjeno ali zvito ali karkoli, da bi lahko poškodovalo krdansko gred.

Do sedaj sem bil z X-Trailom zadovoljen, moji kolegi so me gledali malo postrani in se mi posmihali, češ, saj te kar "žulijo", na zadnje boš pa še obžaloval. Glede na to, da je bil avto servisiran pri pooblaščenih seviserjih, mi je popolnoma zmanjkalo "kredita" zaupanja in spoštovanja v tak servis. Glede na to, da nisem iz te stroke me zanima naslednje:
1. Kaj bi lahko bil možen vzrok za zatajitev ključa oz. motorja in kako v takem primeru postopati?
2. Kako bi kot laik lahko prej prepoznal, da je s krdansko gredjo karkoli narobe?

Za odgovor se vam zahvaljujem.

Mazi69 odgovor:

Po vašem dopisu sodeč imam občutek, da potrebujete debato oz potrditev predvsem na temo ali je upravičeno da ste hodili na pooblaščen servis ali ne. Za pragmatično razmišljujoče lastnike je to definitivno pravilna odločitev, saj je tam največja zakladnica »up-to-date« znanja; vprašanje pa je, če ga sleherni serviser do popolnosti izkoristi (tako kot povsod, obstajajo dobri in malo maj dobri serviserji). Morebiten ropot, ki naj bi ga slišali pred poškodbo je možen le v času, ko je prenos deloval tudi na zadnjem paru koles; namreč vaše vozilo ima napreden štirikolesni sistem, ki regulira gnanje vsakega kolesa posebej odvisno od potreb in terena. Največkrat je pogon vklopljen le na sprednjem paru koles, zadnji del pa je izključen. Zato je tudi možno, da ni bilo moč slišati tehnično spornih zvokov (ali pa samo občasno??). Bolj kot to ali je bilo slišati ali ne je vprašanje popolnoma legitimno za serviserja, kaj je pripeljalo do tega zvitja (poškodbe) in kako to da ni bilo opaziti nepravilnosti pri servisnem pregledu. Namreč ob vsakem servisu je obvezna vizualna kontrola celotne transmisije vključno s kardanskim prenosom. V končni fazi je servis del preventivnega pregleda, ki ste ga investirali da izveste ali je z vozilom vse ok. Tudi če ne vedo iz izkušenj, dajte jim čas, da se obrnejo na svoj tehnični suport in naj najdejo vzrok. Vašega vprašanja vezano na ključavnico žal nisem razumel…ali je to povezano z vašim opisom, da vam ugasne po 5-10 sekundah? Kakorkoli že, ne obupajte. Če želite obdržati vozilo in mu seveda zaupati, predlagam, da najdete dobrega tehnika – serviserja. Če bo to pooblaščen serviser z vsemi razpoložljivimi podatki in orodij (če se le da tudi z izkušnjami za tovrstno vozilo), se najprej pogovorite z njim in mu z zaupanjem predate vozilo v pregled. Pred odločitvijo je potrebno najti vzročno zvezo z okvaro in oceniti obseg popravila. Kdaj pa kdaj so tudi serviserji občutljivi, če se stranke »preveč« spoznajo na popravila. Za zdravnike(veterinarje) in strojnike je to še posebej znano, da se »spoznamo« na vse J (vsaj tako mislimo) in kdaj malo preveč kompliciramo, kar serviserjem (in še komu drugemu) ni všeč…po sistemu »če vse veš pa sam popravi« (malo šale).

(upam, da ni prepozno)
Lp
rok