Kot pravite, vsaka predelava ima svojo dobro in slabo plat zgodbe. Kar se same tehnike tiče, je energent (propan-butan) kot tak »prijaznejši« do motorja s predpostavko, da je po sestavi nekoliko bolj »suh«od ostalih ogljikovodikov kot je npr bencin. Se pravi, samo izgorevanje je ok, delovanje motorja je tišje, izpust emisij je prijaznejši do okolja, ostankov ogljika po motorju je manj (sajastih delcev)…na drugi strani imate nekoliko večjo porabo (zaradi manjše kalorične vrednosti plina) in večkrat slišana korozija v izpušnem sistemu. Kar se tiče vzdrževanja, je dodatna obremenitev ta, da morate plinski sistem enkrat letno servisirati (menjava filtrov) in vsako leto opraviti tehnični pregled (če imate atestiran in vpisan sistem).Vse to dobite v »paketu« pri odločitvi predelave za ceno dejansko manjšega stroška goriva +/- 40%.
Kaj lahko tvegate… za prvi del »suhosti« plina, je zadeva rešljiva s tem, da sodobni plinski sistemi vsebujejo dodatno »nadbatno« mazanje, ki je sicer na vaši odgovornosti, da boste redno dolivali olje v zato namenjeno posodico. Posledica vgradnje sistema brez »nadbatnega« mazanja so vse prevečkrat zgoreli ventili oz težje okvare motorja. Namreč, vsakokrat ko se ventili zapro, istočasno tudi zarotirajo. V kolikor material ventilov in sedežev ni primeren za plinski »suh« sistem in ni dodatnega mazanja, se na tesnilnih površinah med ventilom in sedežem ventila, zaradi trenja, naredijo mikro zvari. Sledi netesnenje, za tem efekt plazme in že smo pri »težji« okvari motorja (zgoreli ventili in poškodba glave motorja). Takih informacij se ljudje po »kuloarjih« najbolj bojijo. Vendar če je sistem kakovosten, ima poleg vgrajenega mazanja še kontrolo napolnjenosti olja. Tako se ob pomanjkanju olja sistem samodejno izključi….se pravi, če že, izberite kakovostni plinski sistem, ki ima dodelane varnostne elemente.
Glede na to, da imate prisilno polnjen motor (turbo), je regulacija vbrizga nekoliko bolj zahtevna, tako da se zna zgoditi, da je občasno potrebno prenastaviti povezovalne parametre v plinskem modulu. Na vprašanje že tako prenastavljenih parametrov (tuning) na osnovnem bencinskem modulu in vpliva na delovanje plinskega sistema, nima večje vloge (če je predelava modulov le narejena z vsemi varnostnimi robnimi pogoji). Namreč večina plinskih sistemov deluje tako, da se v neki fazi (po zagonu motorja na bencin), začne postopoma zmanjševati količina vbrizganega bencina in istočasno povečevati količina avtoplina (skupni masni pretok goriva tako ostane nespremenjen oz povečan za nekoliko manjšo kalorično vrednostjo cca +10%). Čas odprtosti šob (ali bencinskih ali plinskih, je vedno povezan z osnovnim modulom, le da plinski modul prevzame prehod krmiljenja iz enih na druge šobe. Ravno ta sinhronizacija je pri prisilno polnjenih motorjih kdaj pa kdaj vprašljiva (zelo občutljiva), ker se že pri manjšem odstopanju lambda regulacije vključi rezervi program in vam javi napako. To vas ne sme spraviti v slabo voljo, če boste morali kdaj pa kdaj nekoliko popraviti parametre v plinskem modulu; seveda če gre na račun privarčevanja na strošku goriva. Tudi skrb za izpušni sistem, je bolj ko ne farsa; namreč je že res, da je stranski produkt voda in samo zgorevanje poteka pri nižji temperaturi…itd, vendar so sodobni izpušni sistemi že tako in tako narejeni iz pločevine, ki je odpornejša na korozijo kot pred časom. Tako in tako boste morali izpušni sistem (lonce) menjati na določeno dobo, če boste vozili na avtoplin ali pa bencin. Za dober občutek in pa »sound«, se pa kakšen »rosfrej« Akrapovič le prileže. Do takrat pa na spodnji zadnji strani »starih loncev« izvrtajte manjšo luknjico, da se voda iz lonca odteče
Upam, da vam bo vsaj kaj v pomoč pri vaši odločitvi, kje je več plusov oz minusov predelave.
Lp,
Rok