AVTOMOBILIZEM.com

Pozdravljeni,

na spletni strani od SiOLa se je pojavil naslednji članek: Človek biološko na tako hitrost ni prilagojen. Kakšno je vaše mnenje o vsebinskih predlogih v njem? Če citiram par izsekov:

Človek biološko na tako hitrost ni prilagojen, zato se gradi sistem, ki je visokopredvidljiv, to so čim bolj ravne ceste, položni ovinki, kakor tudi jasna navodila, kje se vozi, kako se prehiteva itd.. Vse kar otežuje možnost predvidevanja, lahko vodi v trk.

Ljudje vozijo tako kot živijo. Tisti, ki je v vsakdanjem življenju toleranten in upošteva druge, je tak tudi na cesti, tisti, ki v vsakdanjem življenju ni tak, je tak tudi na cesti.

Ali pa ta izjava:

"Glavni dejavnik prometne varnosti je človek, ki je odgovoren za okoli dve tretjini nesreč."

Kaj si mislite o tem? In o tej takozvani prometni psihologiji? Bi se strinjali, ja, ne, zakaj?

Naša prometna zakonodaja je v veliki meri napisana zgolj tako, da pobira denar ljudem in ne, da jih prevzgaja v korektne in odgovorne voznike (podobno, kot vsi ostali zakoni, ki jih ne piše stroka ampak naši vrli politologi). Izvršna veja oblasti tj. policija prav tako ne deluje v skladu z načeli, ki bi povečevali prometno varnost (npr. več poudarka na preverjanju alkoholiziranosti, kaznovanju voznikov, ki ovirajo promet...). Če se osredotočimo zgolj na navedeno dejstvo, da človek ni grajen za hitrost, potem bi bilo potrebno ustaviti ves letalski promet in omejiti hitrost na vseh Nemških avtocestah ipd. situacijah. Delno je to res, ampak potem lahko konec koncev vsi svoje avtomobile zapeljemo v garaže in nesreč več ne bo.
Se pa strinjam z izjavo, da ljudje vozijo, kot živijo. Mislim, da ima večina voznikov tudi manjvrednostni kompleks in se zato ne umikajo z levih pasov ali pa se hočejo na vsak način igrati policaje in ostale prisiliti, da vozijo po omejitvah oz. po njihovo. In to na tak način, da potem sami povzročajo večji prometni kaos.

Nisem bral članka - križajte me, samo bi pristavil nekaj dejstev. Že sama refleksna kaskada je pri nas tako zamudna, da vzame vsakomur skoraj sekundo, da reagira iz mirujočega stanja... Sekunda pri naših vsakodnevnih hitrostih pa je kar lepa razdalja v metrih. K temu prištejte, da vidimo ostro sliko v velikosti 2€ kovanca, pa še to vidimo ločene slike samo do cca 15 fps... In že samo po tem pravim, da nismo grajeni za te hitrosti - ne več

Zakaj ne več? Če se smem poistovetiti s šimpanzi, bi pričakoval, da bom veliko hitreje reagirali (hitre reakcije v povezavi z dobro koordinacijo so nekako zaželjene pri skakanju z veje na vejo ipd.). Morebiti je temu bilo tako, kajti šimpanzi imajo veliko boljše zmožnosti (vizualne) zaznave okolice od nas. Se najde kar nekaj filmčkov na youtube, kjer jim za delček sekunde pokažejo skupino simbolov in si pač zapomnijo vse, ko jih je večina nas videla zgolj 3... Žal smo omejeni; omejeni smo fizično tako ali drugače, fizične omejitve, pa bo bolje če rečem fizična bariera našega telesa, pa nas omejuje tudi mentalno - pa je to že čisto s teme.

odprti clio je napisal/-a:Morebiti je temu bilo tako, kajti šimpanzi imajo veliko boljše zmožnosti (vizualne) zaznave okolice od nas. Se najde kar nekaj filmčkov na youtube, kjer jim za delček sekunde pokažejo skupino simbolov in si pač zapomnijo vse, ko jih je večina nas videla zgolj 3... .

Mater jaz si zapomnim vse - očitno sem šimpanz

domen_ je napisal/-a:Ljudje vozijo tako kot živijo. Tisti, ki je v vsakdanjem življenju toleranten in upošteva druge, je tak tudi na cesti, tisti, ki v vsakdanjem življenju ni tak, je tak tudi na cesti.

Mislim, da se lahko strinjam s tem, saj osebno poznam nekaj odličnih netolerantnih osebkov-primerkov.

domen_ je napisal/-a:"Glavni dejavnik prometne varnosti je človek, ki je odgovoren za okoli dve tretjini nesreč."

Jaz sem že večkrat omenil, da je za večino nesreč odgovoren človek. Tudi avto je samo toliko varen, kot je varen njegov voznik. Nič ti ne pomaga kup elektronskih varnostnih pomagal in kaj vem kaj še, če si neodgovorno in nesposobno tele za volanom! Prav tako niso krive neugodne vremenske razmere (dež, sneg, megla...), če b****r za volanom ne zna/noče prilagoditi vožnje razmeram in svojim sposobnostim. Je pa res, da kljub previdnosti se včasih še vedno lahko zgodi kaj nepredvidljivega in takrat nihče ne more več rešiti situacije.

domen_ je napisal/-a:

Človek biološko na tako hitrost ni prilagojen, zato se gradi sistem, ki je visokopredvidljiv, to so čim bolj ravne ceste, položni ovinki, kakor tudi jasna navodila, kje se vozi, kako se prehiteva itd.. Vse kar otežuje možnost predvidevanja, lahko vodi v trk.

Zelo pomebno je, da so ceste pregledne, dovolj široke, čimbolj ravne brez nepotrebnih ovinkov in zožanj...vsaka sprememba ceste pa dovolj kmalu in zelo jasno označena in obvezno brez nepreglednih, nepričakovanih "čudno", nejasno speljanih nevarnih ovinkov in odsekov! Tega slednjega je pa še vedno preveč in v tem primeru tudi previdnost včasih odpove še posebej, če ti naprimer nasproti po taki cesti pridrvi človek, ki je opisan na začetku posta.

V glavnem se kar strinjam z vsem napisanim v članku.

odprti clio je napisal/-a:... K temu prištejte, da vidimo ostro sliko v velikosti 2€ kovanca, pa še to vidimo ločene slike samo do cca 15 fps... In že samo po tem pravim, da nismo grajeni za te hitrosti - ne več

Tole ne drži, naše oči so še vedno veliko bolj zmogljive od kateregakoli fotoaparata ali kamere. Normalni vid je recimo na stopnji fotoaparata z 200 miljonov pikslov(še ne obstaja, pa še nekaj časa ne bo) in možgani pa z lahkoto ZAJEMAJO!!! več kot 200 FPS kadarkoli. Problem pa jih je obdelat in možgani obdelajo če od 15 do 30 FPS-jev, odvisno pa je od tega koliko možgane učiš in koliko si sposoben prilagajanja.

Večina ni ne prilagojena niti ne uči možganov česa takega, zato ostajajo na stopnji med 15 in 30 FPS obdelave, čeprav oči posredujejo najmanj 2 do 3 krat več podatkov.

nebivedu je napisal/-a:

odprti clio je napisal/-a:... K temu prištejte, da vidimo ostro sliko v velikosti 2€ kovanca, pa še to vidimo ločene slike samo do cca 15 fps... In že samo po tem pravim, da nismo grajeni za te hitrosti - ne več

Tole ne drži, naše oči so še vedno veliko bolj zmogljive od kateregakoli fotoaparata ali kamere. Normalni vid je recimo na stopnji fotoaparata z 200 miljonov pikslov(še ne obstaja, pa še nekaj časa ne bo) in možgani pa z lahkoto ZAJEMAJO!!! več kot 200 FPS kadarkoli. Problem pa jih je obdelat in možgani obdelajo če od 15 do 30 FPS-jev, odvisno pa je od tega koliko možgane učiš in koliko si sposoben prilagajanja.

Večina ni ne prilagojena niti ne uči možganov česa takega, zato ostajajo na stopnji med 15 in 30 FPS obdelave, čeprav oči posredujejo najmanj 2 do 3 krat več podatkov.

Se ne strinjam; po tvoje bi videli utripanje luči @ 50 Hz. In ne, sama refraktarnost je tako dolga, da ni opcije o 200 Hz (oz. 200 fps). Seveda vidiš, a ne ločiš dveh posamičnih slik, marveč vidiš kontinuirano celoto. Tu govorim o fuzijski frekvenci, ki nastopi veliko pred 200 Hz, oz. je že pri cca 15 Hz.

Kaj ti nuca ničkoliko čutnic, ko se le te nadalje združujejo v "skupne vode". Gledamo z receptivnimi polji, če se smem tako izrazit. In če k refraktarnosti čutnice prišteješ še vse milisekunde pri pranašanju informacij po sinapsah (tu imam v mislih tudi lateralno inhibicijo, ne samo straight forward akcijske potenciale)... No, pa čepek / paličica ne tvorita potencialov, da se ne bo kdo na to obesil.

Ko sem zadevo predeloval, sem bil šokiran, da sploh gledamo "in real time". Kje vas pa učijo krive vere? Imam občutek, da so vam zamolčali slepo pego? Področje mrežnice brez čutnic in v tej točki si slep - sicer možgani kompenzirajo sliko z drugim očesom, a to ne spremeni dejstva da v določeni točki ne vidiš.

Nimam knjige trenutno pri sebi, a če ne vrjameš - Animal Physiology (Eckert - če se prav spomnim).

Poanta je v tem, da lahko z očesom brez problema zaznavaš celih 200FPS, živčni konnčiči tudi lahko toliko podatkov prenašajo, samo možgani ne znajo tega obdelat. Pa ni to nobena kriva vera, to je osnovno znanje iz računalniškega vida, ko primerjaš oči s kamerama (stereo vid, če si mogoče že kdaj slišal) in prenosom ter obdelavo podatkov.

Slišal sem tudi za stereo voh (razcepljen jezik pri plazilcih), a je biološki "stroj" vse prej kot stroj in matematika (računalniško seštevanje) tu absolutno odpove. In ne govorim o procesiranju, temveč pretoku informacij po vidnem živcu. Če sveti luč v laboratoriju, se na grafu izrišejo vrhovi v frkvenci 50 Hz (kolikor je frekvenca dvosmernega toka v našem električnem omrežju; oko insekta). Vidni živec pri človeku (vretenčarji) pa kaže en sam vrh (oz. en sam on-off na ERG). Da ne gre za slučaj se pokaže pri zatemnitvi laboratorija in uporabi LED katere frekvenco utropv nastavljamo po želji. Ti povem, da sem videl konstantno svetlobo, ko je muha še videla utripanje. Pa če vzamemo v račun, koliko smo izpostavljeni monitorjem in lučem (to vse utripa), bi morali biti možgani extra natrenirani. Tako da ne, tu te moram razočarat - kot posamične slike zaznava oko, če se le te menjajo s frekvenco nižjo od ~ 15 Hz.

Fiziološke omejitve so take - 15 fps za posamično sliko in ločljivost 0.1 mm v optimalnih pogojih (dovolj svetlobe in razdalja približno 15 cm od očesa). "Center ločljivosti" je v rumeni pegi, slepa pega je nasprotje. Sama čutilna transdukcija je pa tako komplicirana, da je čudež, da sploh kaj laufa. Obdelava informacije z vsemi lateralnimi in horizontalnimi povezavami že v sami mrežnici, pa nato skozi optično kiazmo v vidni center, kjer se zadeva procesira... Vse skupaj v nekaj milisekundah, ki jih niti ne opazimo. Se pa ta zamik samo veča - z vsako povezavov možganih; pa čeprav je živčni sistem "racionalen", še toliko bolj pri refleksih, ko en signal vzburi eno in inhibira drugo mišico. Ampak zadeve trajajo, vsaka sinaptična povezava vzame milisekundo; depolarizacija se tako širi po membrani in prečnih tubulih v notranjost mišičnih celic. Posledično se iz sarkoplazemskega retikuluma sprošča kalcij, ki se veže na miozin... - teorija drsečih filamentov. In na koncu se vsega skupaj nabere sekunda. Medved reagira 3X hitreje in zgoraj omenjeni šimpanzi tudi prednjačijo.

Aja, nekdo zgoraj se je pohvalil, da je ravno toliko sposoben. Očitno imaš zelo čist rodovnik in si idealen za razplod. Vsekakor pa pohvalno, ker nas je bilo 100 v predavalnici in si v tistih nekaj trenutkih nihče od nas ni zapomnil vseh števil; kvečjemu 3 al 4. To pa se sicer da natrenirati, fizioloških dejstev pač ne.

Zaenkrat ostajam pri svojem prepričanju, da nismo optimalni za hitrosti, ki jih dosegamo vsak dan. Center pozornosti v velikosti kovanca za 2€ ter reakcijska kaskada, ki traja celo sekundo... S tem, da včasih traja kaskada (refleks) sekundo, da prvo obrnemo pozornost na motnjo in še nadaljno sekundo za reakcijo...

Samo toliko da nekaj popravim - Žarnice (navadne seveda) utripajo s frekvenco 100 Hz in ne 50. To pa zato ker je moč (napetost krat tok) vedno v pozitivni periodi, oziroma se negativne polperiode preslikajo gor. Pa tudi nasploh imamo pri omrežni napetosti 50 Hz po dva prehoda skozi ničlo, torej 100 prehodov v sekundi. Poleg tega pa ima žarilna nitka dovolj veliko vztrajnost da ne ugasne do konca. Tako da je amplituda utripanja klub vsemu, minimalna.

Je pa zanimivo, da so dokazali da se v možgansko podzavest vseeno lahko vtisnejo "vrinjene" slike, kot je pred leti bilo popularno oglaševanje s t.i. "subliminas messages". Tako da možgani očitno znajo zaznati zelo hitre slike...

Bo vrjetno držalo... Ne najdem grafov, ko smo opravljali zadevo. Se pa na EGR lepo vidijo zadeve, ko delaš v popolni temi z močno LED. No saj - to je bila fora s temi skritimi sporočili; pri 30 fps ti eno slikico vrinejo not, ki je nikakor ne registriraš.

Tvoja trditev, da je oko premajhno za zaznavanje (2 evra velik kovanec) je pa belika bedarija in prikaz tvojega splošnega znanja in nerazgledanosti. Namreč tudi v fotoaparatu in v kameri je senzor (ponavadi mnogo manjši), pa slika celotno sliko pred seboj (omejeno seveda z vidnim kotom). Koliko od te slike pa ti zaznavaš, je pa odvisno od tvojega spomina v možganih in treninga le tega.
Otroci, ki igrajo streljačine na računalnikih zaznavajo premikanje bolje in hitreje kot tisti, ki ne, ker učijo možgane, kaj je premik in to možgani zaznavajo. Peveč vsega zajemanja pa je problem pri otrocih, ker lahko dobijo epileptični napad.

Pa da popravim svojo napako iz prejšnjega posta; Tudi možgani lahko obdelajo toliko podatkov, kot jih oči zajamejo. Problem je kratkoročni spomin. V kratkoročnem spominu ostane premalo stvari. In tukaj v tvojem postu je napaka, saj si normalen človek zapomne od 7 do 9 števil naenkrat, če mu jih govoriš, podpovprečen 3 do 4 kot si ti napisal, nadpovprečni s fotografskim spominom pa tudi dvakrat več kot normalen človek.

Ravno zato je problem pri televiziji, ko je normalen program 26 slik na sekundo, vstavljena je pa 27-ta slika. Oči jo zaznajo, možgani pa jo tudi dobijo, celo obdelajo jo, samo za spomin jih je preveč naenkrat. Slika sicer ostane v spominu, samo do nje ne moreš, ker imaš pred tem ostale slike. Znani so primeri iz amerike, ko so testirali to 27-to sliko in so dali reklamo za kokakolo notri. Želja po kokakoli je bila za več kot 50% višja pri ljudeh, ki so gledali 27-to slikco kot pri tistih, ki ni bilo vrinjene te slikice, Tako da oči jo zaznajo in prenesejo možganim, možgani jo tudi obdelajo, samo v kratkoročnem spominu je problem.

Pa še ena napaka iz tvojih postov. Vidni kot zajemanja slike je 45 stopinj za človeka. Torej zajemaš vso sliko in možgani jo obdelajo, kaj pa ti od te slike ostane v spominu je pa vse odvisno od treninga spomina. Več treniraš, več se spominjaš. Govorimo za kratkoročni spomin.




stereo vid je najboljši približek človeškemu vidu - to ima vsak človek, ki mu obe očesi lahko zajemata sliko. V računalniškem svetu je to sistem dveh znano kalibriranih kamer, za kateri vemo koliko narazen sta in snemata v isti smeri. Iz tega potem dobiš formule in po njih z lahkoto zračunaš razdaljo do objekta, ki ga snemaš in podobne zadeve (zaznava premikanja objekta, hitrost in podobno)

Ne vem kje iščeš nerazgledanost... Res, da nisem odpisal z 10-ko, a osem mi je dovolj - opravil sem izpite iz anatomije, fiziologije in etologije. Pa mi reci kje se lažem?

Daj mi link do raziskave, ki je potrdila 50% povišanje želje zaradi 27. slike. Za začetek. Drugo je, da je stopitvena, t.j. fuzijska, frkvenca oči (in ne možganov) nekje pri 15 Hz. Stereo vid... Pa daj, kje čva začet?

Dajva rečt, da so oči podaljšek možganov; mrežnica je vsekakor nevrološkega izvora (v embrionalnem razvoju se oddeli od možgan skupek celic, ki kasneje tvorijo vidne čutnice - mrežnica). Zanimivo, vsaj meni, je da je mrežnica invertna - svetlobni žarek prepotuje vse plasti mrežnice predno doseže na svetlobo občutljiv rodopsin (no, v rodopsinu je molekula, ki je strukturno zelo podobna beta karotenu, zato tudi učijo, da je korenček zdrav za oči). No, že prehod skozi te sloje vpliva na ločljivost vida (pa zanemarimo lečo, ki je sicer proteinska). Zdaj, v živalskem svetu ni redek pojav, da že en sam foton vzburi čutnico - vsaj hipotetično - pri človeku, pa se izkaže, da jih je potrebno 6, da bi jih čutnica zaznala. Kaj je bolje in kaj ne, je stvar nepotrebne filozofije; kako pa so prišli do rezultatov, pa izkreno povedano ne vem - verjamem nekako knjigi. Seveda svetloba nato vzburi čutnico, ki se za razliko od drugih čutnic (denimo meisnerjevo, paccinijevo telesce, sterocilija...) hiperpolarizira in ne depolarizira. Da bi se hiperpolarizirala se sproži veriga reakcij; parvimo da foton "preda" energijo molekuli, to pomeni, da se določen atom vzburi, njegovi elektroni pa zasedejo višje energetske orbitale. Tak atom je navidezno bolj nevtralen in ni več potrebe po dvojni (trojni) vezi - no, sem se že omejil na ogljik. Kakorkoli, svetloba (E) tako povzroči izomerizacijo iz 11-cis v all-trans retinal. Rodopsin pa je metabotropni receptor (poznamo še ionotropne) z že vezanim ligandom. Izomerizacija tako povzroči aktivacijo receptorske beljakovine in vezavo G beljakovine (v tem primeru specifično transducin). Ker nima smisla pisat tisto, kar verjetno ne razumejo vsi, bom skrajšal - aktivira se fosfodiesteraza, ki zmanjša količino cGMP ter se posledično zapre neselektivni kationski kanalček. Sledi hiperpolarizacija. No, to je hitri del

Potem, če nadaljujeva z ločljivostjo - ne razumeš. Res ostro sliko vidiš v velikosti kovanca za 2€. Pa poskusi sam če ne vrjameš, glej v to kar ti pišem, levo od monitorja pa postavi knjigo in jo beri - ampak glej moje besede! Pa niti ni potrebno komplicirat - glej TE BESEDE a beri prvi moj stavek. Gremo naprej - saj, če si predstavljaš zadevo po računalniško, bi rekel, da da oko izjemno dobro super ostro sliko - samo, vrjami da ne gledaš v TIFF formatu. Dragi moj, tu nastopijo receptivna polja, ki se proti periferiji mrežnice (ne boš vrjel) večajo. Večja ko so, manjša je ločljivost. Eno receptivno polje sestavlja kar nekaj čutnic, pa še to je bolj ko ne namenjeno zaznavanju kontrasta (pa naj bo barvni ali črnobel) z on (off) centrom in off (on) periferijo. Še to velja omenit - najostreje vidimo z delom mrežnice imenovanim rumena pega (največja gostota čutnic ki ločijo med posameznimi frekvencami EM valovanja - a.k.a. barve). V slabših svetlobnih pogojih si lahko predstavljaš kako pada ločljivost - saj ne, da bi se to kaj močno poznalo, saj oko modernemu človeku tudi v tako oskubljeni sposobnosti zadostuje. Potem je tu še recikliranje fotopigmentov, ki jih uravnava biološka ura, pa ne bom o tem, ker je že vstran.

Na kratko bom podal še pot. Od čutnic gre naprej informacija skozi vse možne povezave do živca; tu se informacija ojača, utiša (lateralne, horizontalne povezave) in pride v optični živec. No, tu gre hitro - v optični kiazmi se izmenjajo nevroni in potujejo v vidni center možgan - v glavi čisto zadaj. Slika, ki jo zajema desni del mrežnice v obeh očeh gre v desno hemisfero in kontra v levo. Kaj se pa tu dogaja? Pravi light show. In ta del je beyond mojega znanja ker res ne vem, kako možgani registrirajo sliko in na kak način prepoznavajo vzorce - pa vzamite v zakup, da gre tu samo za močno razvejane celice, ki so med seboj povezane in ena drugo "tresejo". A vseeno, informacija se sprejme obdela in sproži nova kaskada, ki gra v motorični korteks, vzburi prave stebričke celic, slednji pošlje pulz vzdolž hrbtenjače (ker tu človek reagira na posledici vidnega in ne reagira tako hitro kot pri pogačičnem refleksu). Naprej pa sosledje kot v zgornjem postu (za krčenje mišice).

Apeliram nate da beri, napisal sem, da je naš fokus velik kot kovanec za 2€; mrežnica je pa že dovolj velika, tega nisem grajal. In ne, zaznavanje slike ni odvisno od spomina - kvasiš neumnosti. Programer morebiti si dober, si pa v področju fiziologije popolni b**** (pa tega ne pravim žaljivo). Usedi se, če že hočeš pametovat v teh vodah, in v roke vzami knjigo, ki je plod ohohoho let seciranj in raziskovanj ter beri. Pa močno boš potreboval znanja biokemije in organske kemije (super pa je tudi, če se ti kaj svita o genetiki). Ker mečeš iz sebe res specifične podatke brez kakršnekoli literature (To kar sem ti jaz povedal je vse lepo napisano v Eckert - Animal Physiology).

Še vedno vztrajam pri temu, da človek ni za hitrosti, katere dosega z avtomobilom. Ko ti registriraš to, kar so oči poslale in regairaš na zadevo mine sekunda, veliko manj ne. Tudi sam to prizanvaš s 27. sličico (če še vedno ne vrjameš stopitveni frekvenci, si mahaj z roko pred očmi). Pa je ta sekunda takrat, ko si pozoren na cesto - velikokrat pa gledamo radio, ogledala in vzame še ekstra čas, da sploh obrneš pozornost na motnjo.

-> tam pri 52 sekundah je tisti test, kjer se izkažejo šimpanzi (kot tudi drugi vretenčarji) za hitrejše http://www.youtube.com/watch?v=zJAH4ZJBiN8. Hitrost se absolutno da pridobit, samo ne do takih bajeslovnih razsežnosti, da bi s sekirco medvedu glavo razklal - ti jo bo medo hitreje iz rok zbil, kot boš ti sploh koordiniral svoj gib.

PS: potem se ma tak folk za pametnejše od zdravnikov in pije neka svoja zdravila, na koncu ga pa doktor zašuštra, ker sploh ni vedel, na čem je pacient bil...

odprti clio je napisal/-a:Daj mi link do raziskave, ki je potrdila 50% povišanje želje zaradi 27. slike. Za začetek. Drugo je, da je stopitvena, t.j. fuzijska, frkvenca oči (in ne možganov) nekje pri 15 Hz. Stereo vid... Pa daj, kje čva začet?

nekaj na temo dodatne slicice:
glej History 1950–1970
http://en.wikipedia.org/wiki/Subliminal_stimuli
http://www.snopes.com/business/hidden/popcorn.asp
http://www.straightdope.com/columns/rea ... ising-work

Ne spoznam se na anatomijo niti na izraze iz nje, mi je pa jasna kmečka zdrava logika, ki ni marsikateremu doktorju znanosti. Če gledaš pred sebe v steno iz 60cm, vidiš recimo okvir 82cm ekrana, ne zaznavaš pa celega, vendar dovolj, da bi videl nekaj leteti iz nejga proti tebi, če pa gledaš iz 60m v neko steno, vidiš pa sliko recimo nogometnega igrišča. Temu primerno se zveča tudi polje za katerega trdiš, da se lahko skoncentriramo nanj in ga uspešno razberemo.

Še en preprost primer. Kako to, da izpod table na avtocesti tako lepo lahko prebereš vse kraje, ki so napisani na tabli? Po tvoje jih nebi smel prebrati, ker je samo debelina teksta na taki tabli bolj široka od kovanca za 2 evra. Bi rekel, da je razlog goriščna razdalja od oči pa do objekta, ki ga zaznavaš, to je pa prejšnji odstavek, ki sem ga napisal.


Pa še eno dodatno vprašanje, ko se že greš nanatomijo; Ali lahko s svetlobo skozi oči (zunanji vir elektromagnetnega valovanja) spreminjaš celice v možganih (ne mislim kvariš, ampak spreminjaš strukturo, recimo iz navadne celice v matično, (kar bi pomenilo večjo obnovo možganskih celic in s tem povečanje tako spomina, kot drugih funkcij v možganih)?
Vemo da ima lahko običajna celica samo določeno število podvojitev (od tu tudi bolezen, ki jo vsi poznamo kot rak, ker se celice nepravilno delijo), matična celica pa ima lahko nešteto delitev. In da je to znanstvenikom že uspelo storiti s celico kože - jo spremeniti v matično.

Se z vsemi štirimi močno strinjam s temle:

Ljudje vozijo tako kot živijo. Tisti, ki je v vsakdanjem življenju toleranten in upošteva druge, je tak tudi na cesti, tisti, ki v vsakdanjem življenju ni tak, je tak tudi na cesti.

V štartu človek res ni prilagojen za večje hitrosti. Kako to vemo? Ker mu ni bilo treba biti. Se pa po mojem to spreminja po Darwinovi teoriji, da se človek pač prilagaja razmeram in po mojem mnenju postajamo bolj dovzetni za visoke hitrosti- tako vid kot refleksi in ostala čutila. Tako kot laktozna intoleranca. Človek v začetku ni pil mleka in ga ni bil sposoben prebavljati, danes pa poglejte vse reklame za mleko.

Primozek68, problem je da tega nekateri nočejo dojeti.

Tudi tega ne, da je 98% otrok pri petih letih kreativnih genijev, pri 15ih letih pa samo še 2%, ker šola vso kreativnost v otroku uniči in ga uči zastarelega razmišljanja, ter usmerjenega izobraževanja za katerega ne rabi kreativnosti, in ker je ne rabi, se le ta izgubi ali pa sejo potlači.

nebivedu je napisal/-a:Ne spoznam se na anatomijo niti na izraze iz nje, mi je pa jasna kmečka zdrava logika, ki ni marsikateremu doktorju znanosti. Če gledaš pred sebe v steno iz 60cm, vidiš recimo okvir 82cm ekrana, ne zaznavaš pa celega, vendar dovolj, da bi videl nekaj leteti iz nejga proti tebi, če pa gledaš iz 60m v neko steno, vidiš pa sliko recimo nogometnega igrišča. Temu primerno se zveča tudi polje za katerega trdiš, da se lahko skoncentriramo nanj in ga uspešno razberemo.

Še en preprost primer. Kako to, da izpod table na avtocesti tako lepo lahko prebereš vse kraje, ki so napisani na tabli? Po tvoje jih nebi smel prebrati, ker je samo debelina teksta na taki tabli bolj široka od kovanca za 2 evra. Bi rekel, da je razlog goriščna razdalja od oči pa do objekta, ki ga zaznavaš, to je pa prejšnji odstavek, ki sem ga napisal.


Pa še eno dodatno vprašanje, ko se že greš nanatomijo; Ali lahko s svetlobo skozi oči (zunanji vir elektromagnetnega valovanja) spreminjaš celice v možganih (ne mislim kvariš, ampak spreminjaš strukturo, recimo iz navadne celice v matično, (kar bi pomenilo večjo obnovo možganskih celic in s tem povečanje tako spomina, kot drugih funkcij v možganih)?
Vemo da ima lahko običajna celica samo določeno število podvojitev (od tu tudi bolezen, ki jo vsi poznamo kot rak, ker se celice nepravilno delijo), matična celica pa ima lahko nešteto delitev. In da je to znanstvenikom že uspelo storiti s celico kože - jo spremeniti v matično.

Tule tvoja kmečka logika malo peša....
Res, da ob cesti vidiš table in da lahko preberš napise...
Ampak
Čeprav imaš ob cesti tablo velikosti 2x2m in na njej napise 50cm stran OBA naenkrat NE MOREŠ prebrat. Če lahko svaka ti čast si genij....ampak moraš se zavedat , da takih je zelo zelo malo. Če recimo na 100m vidiš ob cesti tablo na cesti pa avto.....V primeru , da si skoncentriran na tablo (iščeš izvoz) ne boš NE MOREŠ opazit, da se V TISTEM trenutko avto pred tabo (ob tabli) giblje počasneje od tebe....Kaj druga je če bo zaviral , ker takrat opaziš luči (motnjo) in te motnje pa si naučen.....ko se pojavijo močnejše luči (rdeče) , da moraš avt. postat pozoren na dogajanje in odvrnit pozornost od table. Ampak ker je človek radovedno bitje, boš prvo pogledal kaj se dogaja potem se odločil ali boš zaviral ali ne....do takrat pa minevajo sekunde.....oz. tisočinke sekund....Če boš zaviral refleksno boš zaviral na polno (kolikor vem refleksa ne moreš krmilit po načinu močno ali slabo) in bo spet zadaj za tabo kdo , ki bo radoveden.....Se pa da to natrenirat, se strinjam. Ampak kdo pa trenira to? Vettel ...ampak kok pa je takih na cesti?

Za šolo se pa strinjam....zakaj?
Ker vsak otrok razvija svoje sposobnosti....šola mu le teh sposobnosti ne omogoča ampak ga uči pač dejstev, kjer pa potem njegove sposobnosti zamrejo.....Ampak kam bi pa prišli če bi otroka učili samo to kar je pokazal ostalih, splošnih dejstev pa mu ne bi prikazali....Tu pa je potem na volji staršev....splošno-šola, sposobnosti(osebni razvoj)-starši.

Lisko, saj ne rabiš prebrat dveh napisov naenkrat.

Ampak modri clio trdi, da na tisti tabli razločiš samo 2x2cm. Medtem ko jaz trdim da 60cm dolg zapis na tisti tabli brez težav prebereš naenkrat.


Glede tega, da gledaš tablo in je pod tablo avto - ja njegove hitrosti ne boš zaznal, ker si skoncentriran na druge zadeve. Pač imamo slabe možgane, ki niso sposobni zaznavat večih stvari naenkrat. Vendar pa če gledaš tablo in se prižgejo na avtu pod njo rdeče luči (zavore), pa to tako opaziš.