Ne vem kje iščeš nerazgledanost... Res, da nisem odpisal z 10-ko, a osem mi je dovolj - opravil sem izpite iz anatomije, fiziologije in etologije. Pa mi reci kje se lažem?
Daj mi link do raziskave, ki je potrdila 50% povišanje želje zaradi 27. slike. Za začetek. Drugo je, da je stopitvena, t.j. fuzijska, frkvenca oči (in ne možganov) nekje pri 15 Hz. Stereo vid... Pa daj, kje čva začet?
Dajva rečt, da so oči podaljšek možganov; mrežnica je vsekakor nevrološkega izvora (v embrionalnem razvoju se oddeli od možgan skupek celic, ki kasneje tvorijo vidne čutnice - mrežnica). Zanimivo, vsaj meni, je da je mrežnica invertna - svetlobni žarek prepotuje vse plasti mrežnice predno doseže na svetlobo občutljiv rodopsin (no, v rodopsinu je molekula, ki je strukturno zelo podobna beta karotenu, zato tudi učijo, da je korenček zdrav za oči). No, že prehod skozi te sloje vpliva na ločljivost vida (pa zanemarimo lečo, ki je sicer proteinska). Zdaj, v živalskem svetu ni redek pojav, da že en sam foton vzburi čutnico - vsaj hipotetično - pri človeku, pa se izkaže, da jih je potrebno 6, da bi jih čutnica zaznala. Kaj je bolje in kaj ne, je stvar nepotrebne filozofije; kako pa so prišli do rezultatov, pa izkreno povedano ne vem - verjamem nekako knjigi. Seveda svetloba nato vzburi čutnico, ki se za razliko od drugih čutnic (denimo meisnerjevo, paccinijevo telesce, sterocilija...) hiperpolarizira in ne depolarizira. Da bi se hiperpolarizirala se sproži veriga reakcij; parvimo da foton "preda" energijo molekuli, to pomeni, da se določen atom vzburi, njegovi elektroni pa zasedejo višje energetske orbitale. Tak atom je navidezno bolj nevtralen in ni več potrebe po dvojni (trojni) vezi - no, sem se že omejil na ogljik. Kakorkoli, svetloba (E) tako povzroči izomerizacijo iz 11-cis v all-trans retinal. Rodopsin pa je metabotropni receptor (poznamo še ionotropne) z že vezanim ligandom. Izomerizacija tako povzroči aktivacijo receptorske beljakovine in vezavo G beljakovine (v tem primeru specifično transducin). Ker nima smisla pisat tisto, kar verjetno ne razumejo vsi, bom skrajšal - aktivira se fosfodiesteraza, ki zmanjša količino cGMP ter se posledično zapre neselektivni kationski kanalček. Sledi hiperpolarizacija. No, to je hitri del
Potem, če nadaljujeva z ločljivostjo - ne razumeš. Res ostro sliko vidiš v velikosti kovanca za 2€. Pa poskusi sam če ne vrjameš, glej v to kar ti pišem, levo od monitorja pa postavi knjigo in jo beri - ampak glej moje besede! Pa niti ni potrebno komplicirat - glej TE BESEDE a beri prvi moj stavek. Gremo naprej - saj, če si predstavljaš zadevo po računalniško, bi rekel, da da oko izjemno dobro super ostro sliko - samo, vrjami da ne gledaš v TIFF formatu. Dragi moj, tu nastopijo receptivna polja, ki se proti periferiji mrežnice (ne boš vrjel) večajo. Večja ko so, manjša je ločljivost. Eno receptivno polje sestavlja kar nekaj čutnic, pa še to je bolj ko ne namenjeno zaznavanju kontrasta (pa naj bo barvni ali črnobel) z on (off) centrom in off (on) periferijo. Še to velja omenit - najostreje vidimo z delom mrežnice imenovanim rumena pega (največja gostota čutnic ki ločijo med posameznimi frekvencami EM valovanja - a.k.a. barve). V slabših svetlobnih pogojih si lahko predstavljaš kako pada ločljivost - saj ne, da bi se to kaj močno poznalo, saj oko modernemu človeku tudi v tako oskubljeni sposobnosti zadostuje. Potem je tu še recikliranje fotopigmentov, ki jih uravnava biološka ura, pa ne bom o tem, ker je že vstran.
Na kratko bom podal še pot. Od čutnic gre naprej informacija skozi vse možne povezave do živca; tu se informacija ojača, utiša (lateralne, horizontalne povezave) in pride v optični živec. No, tu gre hitro - v optični kiazmi se izmenjajo nevroni in potujejo v vidni center možgan - v glavi čisto zadaj. Slika, ki jo zajema desni del mrežnice v obeh očeh gre v desno hemisfero in kontra v levo. Kaj se pa tu dogaja? Pravi light show. In ta del je beyond mojega znanja ker res ne vem, kako možgani registrirajo sliko in na kak način prepoznavajo vzorce - pa vzamite v zakup, da gre tu samo za močno razvejane celice, ki so med seboj povezane in ena drugo "tresejo". A vseeno, informacija se sprejme obdela in sproži nova kaskada, ki gra v motorični korteks, vzburi prave stebričke celic, slednji pošlje pulz vzdolž hrbtenjače (ker tu človek reagira na posledici vidnega in ne reagira tako hitro kot pri pogačičnem refleksu). Naprej pa sosledje kot v zgornjem postu (za krčenje mišice).
Apeliram nate da beri, napisal sem, da je naš fokus velik kot kovanec za 2€; mrežnica je pa že dovolj velika, tega nisem grajal. In ne, zaznavanje slike ni odvisno od spomina - kvasiš neumnosti. Programer morebiti si dober, si pa v področju fiziologije popolni b**** (pa tega ne pravim žaljivo). Usedi se, če že hočeš pametovat v teh vodah, in v roke vzami knjigo, ki je plod ohohoho let seciranj in raziskovanj ter beri. Pa močno boš potreboval znanja biokemije in organske kemije (super pa je tudi, če se ti kaj svita o genetiki). Ker mečeš iz sebe res specifične podatke brez kakršnekoli literature (To kar sem ti jaz povedal je vse lepo napisano v Eckert - Animal Physiology).
Še vedno vztrajam pri temu, da človek ni za hitrosti, katere dosega z avtomobilom. Ko ti registriraš to, kar so oči poslale in regairaš na zadevo mine sekunda, veliko manj ne. Tudi sam to prizanvaš s 27. sličico (če še vedno ne vrjameš stopitveni frekvenci, si mahaj z roko pred očmi). Pa je ta sekunda takrat, ko si pozoren na cesto - velikokrat pa gledamo radio, ogledala in vzame še ekstra čas, da sploh obrneš pozornost na motnjo.
-> tam pri 52 sekundah je tisti test, kjer se izkažejo šimpanzi (kot tudi drugi vretenčarji) za hitrejše
http://www.youtube.com/watch?v=zJAH4ZJBiN8. Hitrost se absolutno da pridobit, samo ne do takih bajeslovnih razsežnosti, da bi s sekirco medvedu glavo razklal - ti jo bo medo hitreje iz rok zbil, kot boš ti sploh koordiniral svoj gib.
PS: potem se ma tak folk za pametnejše od zdravnikov in pije neka svoja zdravila, na koncu ga pa doktor zašuštra, ker sploh ni vedel, na čem je pacient bil...