AVTOMOBILIZEM.com

Opažam, da ekonomičnost vožnje ni ne vem kako pomembna tema, kljub v nebo naraščajočim cenam goriva. To opažam tudi na cesti, kjer je divjanje normalno in družbeno sprejemljivo, varčna (torej tudi počasnejša) vožnja pa je skorajda zločin.
Zato odpiram tole temo, v kateri bi se dotaknil osnovnih principov ultra ekonomične vožnje, ki je v tujini (predvsem ZDA) znana kot 'hypermiling', oziroma 'hiperkilometrina'.

UVOD

Za začetek bi rad predstavil najosnovnejše razloge, zakaj sploh voziti ekonomično, in to na čisto realnem primeru lastne vožnje.

Moj prejšnji avtomobil je bil Renault Megane Scenic, letnik 1999, bencin, 1.6 16V motor.
Dolgo časa sem z njim vozil vse prej kot ekonomično. Moja dnevna relacija je nekje 65km v eno smer, od tega 15km mestne vožnje in lokalnih cest, ter 50km avtoceste. Med svojo 'neekonomično' vožnjo sem po avtocesti dirjal 160km/h (ja, priznam, težka noga), zaviral predvsem z zavorami, pospeševal s pedalom do dna in podobno.
Moja povprečna poraba pri taki vožnji je znašala nekje 12 litrov na 100km, z enim tankom bencina (55 litrov) sem prevozil nekje 450 kilometrov.
Ko sem začel zaradi različnih razlogov (predvsem finančnih) voziti ekonomično, je bila razlika drastična. Pri vožnji po AC s hitrostjo okrog 100km/h je moja povprečna poraba padla na 6,5 litra na 100km, z enim tankom bencina pa sem naredil zlahka preko 850 kilometrov, torej nekje 2x več.

Zaradi težav z avtom (tehnične težave, okvare, draga popravila, menjava obeh računalnikov v avtu) sem se odločil za zamenjavo, in kupil avto Škoda Octavia TDI 1.9 90hp, letnik 2004, kar je glede na mesečne prevožene kilometre (okrog 3000) tudi edino smiselno - diesel.
Z upoštevanjem načel hypermiling vožnje sem povprečno porabo s tem avtomobilom spravil na manj kot 4 litre na 100km, najboljši tank do sedaj je imel preko 1500 kilometrov prevoženih (poraba 3,56 l / 100km). Najboljša posamična relacijska vožnja je imela porabo 2,9 litra na 100km (67 km prevoženih).
Ta hip ravno 'pridelujem' tank, ki bo podrl moj dosedanji rekord: potovalni računalnik ocenjuje povprečno porabo 3,2 l / 100km po 1200 prevoženih kilometrih.

Torej, preden sem začel vozit ekonomično, sem na mesec pokuril cca 500 evrov mesečno. Danes porabim za isto kilometrino nekje 150 evrov mesečno.

*** Disklejmer: koliko se taka vožnja splača zaradi daljšega časa vožnje, tu ne bom debatiral - vsak lahko pri sebi oceni, ali mu je bolj pomemben krajši čas vožnje, ali pa prihranjen denar pri gorivu. Osebno mi čas ne predstavlja težave in si lahko privoščim 10-15 minut daljšo vožnjo v eno smer, medtem ko mi mesečni prihranek na gorivu pomeni veliko. Poleg tega mi je varčna vožnja postala izziv (medtem ko mi hitra vožnja ne predstavlja nobenega izziva več, saj sem jo dodobra izkusil), na enem od tujih 'hypermiling' forumov pa celo sodelujem v tekmovanjih, koliko lahko premagamo tovarniško deklarirano porabo.


V nadaljevanju (naslednjih objavah) se bom dotaknil osnovnih principov in tehnik 'hypermiling' vožnje, ki so postali standard v tujini v hypermiling skupnostih. Nato bom v tej objavi linkal posamične objave, ki govorijo o teh tehnikah...

Prosim za civilizirano debato brez žaljenja, zasmehovanja in trolanja. Argumentirani odgovori za ali proti so zaželjeni, neargumentirane enovrstične zbadljivke tipa "keri i**** k voz tako počas" pa bom ignoriral. Hvala za razumevanje.

Ti kar napiši kaj o tem. Tema je aktualna.

Moj pogled na varčno vožnjo. Sam vozim med drugim tudi Megana, letnik 2008, motor 1.6. Ker se bencin kar draži sem ga dal predelati na plin.
Zadeva funkcionira super, cena plina pa je denarnici bolj prijazna.

En vidik je torej menjava goriva. Drugi pa to, kar boš predstavil, bolj varčna vožnja z uporabo učinkovitejše tehnike.

Še tole, kar se tiče varčne vožnje: včasih se jo občasno grem in če se mi ne mudi vozim po AC okoli 100 s tempomatom. V hrib ga ne uporabljam. Prestavljam prej, pri konstantni vožnji vozim v višji prestavi, zaviram z motorjem. Pri pospeševanju včasih preskočim 4 prestavo, torej iz tretje v peto, saj je največja poraba pri pospeševanju in bi naj bilo to kar najkrajše. Sam kakih večjih prihrankov goriva nisem opazil, ker ga večino časa vozi lepša polovica, ki pa na porabo ne gleda preveč.
Poigravam pa sem se tudi z idejo, da bi čez čas kupil kakega hibrida.

Pa da ti ne smetim preveč bom kar končal.

lp

Jaz bi imel tri vprašanja, če smem.

a) Zanima me če se greš "hipermiling" kadar si sam na cesti, ali tudi kadar si obkrožen z drugimi vozili?
b) V praksi, vožnjo več časa prilagajaš nizki porabi, ali stanju na cesti?
c) Ti je pri varčevanju z gorivom pomembno tako varčevanje z fosilnimi gorivi, ali bolj samo z denarjem, oz. oboje enako?
d) Kakšno je mnenje "hipermiling skupnosti" glede sekanja ovinkov ter črt? (Sem parkrat prebral da ugodno vpliva na porabo saj gre za manj pospeševanja in zaviranja)

lp, Matej

Tule gor sem jaz že eden izmed čudakov, ampak naj povem, da jaz ne sprejemam kompromisa nižje hitrosti, ker mi ga enostavno ni treba (denar in prevoženi km). Je pa tule gor še en uporabnik Lada2013, ki trdi, da dosega 3,8 z Aveom 1.3 D. Je bilo že kar nekaj hudih debat na penzionistično vožnjo, tako da upam da so moderatorji pripravljeni na brisanje neustreznih

Moj odgovor na hypermiling - Objavi svoj prevoz na prevoz.org ter poberi spotoma še koga, vozi pa po omejitvah. Število avtomobilov na cesti se zmanjša, s tem se varnost poveča, poveča se pretočnost vozil, ti pa se voziš skoraj zastonj + imaš sogovornika! Poleg tega se izkoristi polni potencial avtomobila (vožnja 4 ali 5 oseb), namesto da je 80% avtomobilov praznih (le voznik v avtu).

Se strinjam, da se da doseč veliko nižjo porabo. Vendar istočasno opozarjam, da se ta praksa izvaja na račun vsiljevanja tempa drugim. Imamo nekaj takih pacientov v našem kraju. Meni pač ni v interesu se vozit 55-60 km/h v razdalji20 km po ovinkih, kjer nimaš kje prehitet. Istočasno pa se lahko pelješ po teh ovinkih normalno 80-90, je pa poraba pri tem liter višja.
Če se že greste to, ne vsiljujte tega drugim. Vozi normalno ali pa se umakni, ne mi mečkat spredaj do onemoglosti, obstajamo tudi ljudje, ki jim je privat čas pomembnejši od prihranka. Dovolj časa prebijem v službi, ni mi treba še na cesti porabit 30% več časa, kot je potrebno, da pridem v zakonitih okvirih domov.

Se strinjam, da pac zivimo v casih ko je treba gledati koliko potrošimo na bencinu/nafti. Vendar da bom pa sedaj za vsako ceno gledal le na porabo, tako v eksteme pa spet ni dobro it. Če si dejal da si mel prej z 1.6 bencincem 12l porabe je to zamene ogromno in se jo ze z normalno voznjo da zmanjsati na okoli 7 bp. Jaz imam 150 konskega turbo dizelcka, pa mi pije povprecno okoli 6 litrov, res da mam 95 % regionalnih cest, ob lepsi voznji bi lahko spravil na kaksen liter manj, vendar mi preprosto ni v intresu, pa tudi rad ga gdaj pa gdaj pritisnem, da bi sedaj biu ves nestrpen, skoz na trnih kok porabim za tisith 15 evrov, ki bi jih presparal na mesc, pač delam premalo km. Ga pa obcasno ko grem zvecer utrujen iz sihta na odprti regionalni cesti, ko ni prometa, dam na okoli 70 - 80 tempomat, ampak to bolj zaradi utrujenosti, takrat pa tudi kaze porbo okoli 4.5.

Če mislite, da je hitrost edino kar lahko naredite za nižjo porabo se močno motite. In če mislite, da boste z zaletavo vožnjo nekomu čisto za ritjo ves čas na gas/bremza kaj prej prišli domov, se motite še bolj.
Trik je v tem da svojo dnevno furo naštudiraš v nulo, kaj boš pa drugega delal za volanom, jaz se drugače dolgočasim. Prvi in glavni trik je vožnja kjer ne boš niti enkrat stopil na zavoro, potem si že zelo blizu optimuma za določeno povprečno hitrost.

Že uporaba tempomata na AC veliko pomaga pri zmanjšanju porabe. Žal je zaradi razmer na naših avtocestah tempomat le omejeno uporaben, oz. uporaben v poletnih mesecih z manj jutranjega prometa. Moja izkušnja relacija Lesce - Ljubljana, poraba julija in avgusta z uporabo tempomata pade za skoraj 1l/100km s tem, da je upoštevana omejitev in je bila hitrost nastavljena na 133km/h. Zakaj ravno 133km/h? Ker sem s poskusi ugotovil, da je to hitrost, ki mi omogoča najbolj tekočo vožnjo po AC.

Če grem na nazaj temo, pri nastavljeni hitrosti na 110km/h je poraba padla še za skoraj za liter. Na manj nisem šel,
Že septembra pa se tekoča vožnja s tempomatom ne izide več, ker so zaradi prometa spremembe hitrosti preveč dinamične.

ishtmail je napisal/-a:To opažam tudi na cesti, kjer je divjanje normalno in družbeno sprejemljivo, varčna (torej tudi počasnejša) vožnja pa je skorajda zločin.

Potem pa nevem kje ti živiš, vsak dan se po cestah cijazi ker ljudje šparajo (ali pa so preprosto kreteni in ne znajo vozit ... sumim slednje) in se po AC vozim med 90-110, ob glavni uri 3. popoldne, se rado dogaja da se vozim tudi 80 - po prehitevalnem pasu.
Izven naselij se pa redno vozim med 60-70 km/h, zelo rekdokdaj 90 km/h. Ko pa prehitim in se peljem svojih normalnih 90-110 km/h, sem pa norec...

Pa da ti podam še eno zanimivost o porabi in načinu vožnje na relaciji Hotavlje - Grosuplje (cca. 60 km).
- Umirjena vožnja: naselja (po omejitvi), regionalne ceste (80-90 km/h), AC (110 km/h), obvezno počasno pospeševanje v 5. prestavi - poraba cca 7.5l,
- Dinamična vožnja: naselja (po omejitvi), regionalne ceste (110-120 km/h), AC (100-120 km/h), pospeševanje z prestavljanjem v 4. prestavo - poraba cca 6.8l
- "Mudi se" vožnja: naselja (po omejitvi), regionalne ceste (90-160 km/h ali več, če dopušča), AC (170+ km/h), pospeševanje do rdečih obratov - poraba cca 10l

Sicer pa, če ti je 4l dizla prevelika poraba, kupi moped.

In še tole, kako ti je ratalo z 1.6 16V stisnit 12l porabe??? 6.5 je možna če ga šparaš, ampak 12??

Sicer pa, prazna denarnica je najboljši motivator za varčno vožnjo In tudi zelo dobro učinkuje ...

J.McLane je napisal/-a:Če mislite, da je hitrost edino kar lahko naredite za nižjo porabo se močno motite. In če mislite, da boste z zaletavo vožnjo nekomu čisto za ritjo ves čas na gas/bremza kaj prej prišli domov, se motite še bolj.
Trik je v tem da svojo dnevno furo naštudiraš v nulo, kaj boš pa drugega delal za volanom, jaz se drugače dolgočasim. Prvi in glavni trik je vožnja kjer ne boš niti enkrat stopil na zavoro, potem si že zelo blizu optimuma za določeno povprečno hitrost.

To je to! Ne pa počasna vožnja.

PRINCIP ŠT. 1: POČASI IN ZMERNO

Logično, počasnejša vožnja da nižjo porabo. Po mojih izkušnjah 10km/h pomeni nekje 0,5 litra na 100km (to pa velja predvsem na avtocesti, za razpon med 90 in 130 km/h). Pri hitrostih, večjih od 130 na uro, se poraba potencirano povečuje. Pri hitrostih, manjših od 90 na uro, se dodatni prihranek potencirano zmanjšuje, pri 80 na uro na AC je prihranek že skoraj zanemarljiv.
Drugi del tega principa, torej zmerno, pa pomeni vzdrževati hitrost pri minimalnem pritisku na plin, torej iskanje 'sladke točke' (ang. 'sweet spot'), kjer z najmanjšo možno porabo lahko vzdržuješ energijo avtomobila in hitrost.

Za res dober izkoristek in hypermiling moraš poznati cesto. Še dodatno pa pomaga potovalni računalnik v avtomobilu, ki zmore prikazovati sprotno porabo: tako lahko sproti prilagajaš pritisk na plin (ker so ob minimalnih razlikah pritiska na plin lahko velike razlike v porabi!). Voznik pač že itak mora občasno pogledati dol, da preveri hitrost, če sproti preveriš še sprotno porabo, nisi nič na slabšem.

Pri 'počasni vožnji' je seveda nujno biti obziren in ne ovirati drugih vozil. Tu je nujna izbira časa vožnje: če je možno, se izogni prometnim konicam. Na avtocestah je lažje, saj te lahko druga vozila neovirano prehitijo po prehitevalnem pasu. Na lokalnih cestah praviloma vozim po omejitvah in ne bistveno počasneje (saj prihranek ni tako velik), sploh pa ne, kadar za mano vozi drugo vozilo.
Na avtocesti se lahko uporabi še dodaten trik: voziš za tovornim vozilom, ki vzdržuje 90 na uro. Del tega trika je 'drafting' (vožnja v zavetrju), kar bom opisal kasneje, toda pomebneje je to, da se s tem strateško 'umakneš' za počasno vozilo in s tem nisi ti 'kriv' za počasno vožnjo

Odgovori @gasolinedream:
a in b: Vedno in povsod pa prilagajati vožnjo stanju na cesti, logično. Če je treba, se pospeši, kadar pa lahko voziš ležerno, si pa privoščiš. Tu pa ena opomba: eno je "biti obziren do drugih", drugo pa je "biti ponižen". Če si obziren, to pomeni, da se umakneš oz. pospešiš, ko vozilo za tabo nima izbire. Če pa vozilo za tabo lahko brez težav pride mimo (te prehiti varno in legalno), ni pa nobenega razloga, da bi svojo vožnjo prilagajal njemu.

c: eno z drugim. S tem, ko varčujem na gorivu, šparam denar. Seveda bolj spremljam gole številke porabe (torej koliko goriva porabim in prihranim), na koncu pa je izkupiček prihranek denarja.

d: nikoli ne sekam(o) ovinkov in črt. Jaz vedno vozim po svojem pasu, tako na lokalnih cestah, kot na AC. Prihranek je tu tako minimalen, da se res ne splača.


@DePalmo: Jaz NIKOLI ne vozim po prehitevalnem pasu. Nikoli. Vedno po voznem. Najraje v konvoju tovornjakov.

Kje se pa voziš dnevno, če ni skrivnost? Ker vožnja za tovornjaki na AC res ni nek napreden hypermiling. Tisto gledanje sprotne porabe, misliš trenutne? Meni trenutna še nikoli ni povedala nič pametnega, je informativna, po njej pa jaz ne znam prilagajati vožnje, da bi manj porabil. Mogoče psihološki učinek da bolj počasi voziš?

Princip št. 2: TEHNIKE 'DRSENJA'

Drsenje ali angleško 'coasting' je ena od glavnih tehnik, ki jo lahko hypermiler uporabi za zmanjševanje porabe.
Tu se ločijo tri različne tehnike coastinga:

1. Nevtralno drsenje (neutral coasting): na rahlem klancu navzdol lahko pritisneš na sklopko (ali celo pretakneš v ler), in se voziš z minimalno porabo, pri čemer ti gravitacija (klanec navzdol) ohranja hitrost avtomobila. Pri mojem avtu je trenutna poraba ob taki vožnji nekje 0,6 litra na 100km.

2. Drsenje z motorjem (engine break coasting): če je klanec navzdol večji, lahko enostavno spustiš pedal za plin. S tem se prekine dovod goriva v motor, sprotna poraba je 0,0 litra na 100km. Motor v taki situaciji zavira, vendar je gravitacija vsaj tako močna, kot sila zaviranja motorja, zato se hitrost ohranja.

3. Drsenje brez motorja (engine off coasting): pri rahlem klancu navzdol (kot za nevtralno drsenje) lahko izklopiš motor, daš v ler (pritisneš sklopko) in preklopiš na 'kontakt'. Tako bo motor izključen, volan pa ne bo blokiran. POZOR: pri tej tehniki servo ne dela, zato je volan trd. To tehniko je smiselno (in varno) uporabljati samo na relativno ravnih odsekih cest brez ostrih ovinkov. Poleg tega v takem režimu vožnje ne dela elektronika zavor, zato imaš na voljo samo eno zaviranje (zavore delajo nekaj časa, mogoče je zabremzati do konca, če je nujno; potem pa zavora postane trda in ne dela več).
Tu je najbolje voziti s pritisnjeno sklopko, in ne s prestavo v leru - če je potrebno, potem samo spustiš sklopko, in avto bo samodejno vžgal motor.

Drsenje brez motorja je najbolj uporabno pri mestni vožnji (npr. v Ljubljani, kjer so dolge ravne ceste s semaforji): ko vidiš 200m pred sabo rdečo luč, ugasneš avto in 'pridrsiš' do semaforja. Garantirano hitrost nikoli toliko ne pade, da bi s takim manevrom kogarkoli oviral (jaz vedno na koncu pred samim semaforjem še zaviram, da se ustavim). Jasno: poznati cesto in poznati avto je nujno. In potem, ko ustaviš na semaforju, imaš ugasnjen motor. Počakaš na zeleno luč, vžgeš in spelješ. Moja izkušnja je, da hitreje vžgem avto in speljem, kot večina Ljubljančanov, ki čakajo na zeleno luč s prižganim motorjem... To pa zato, ker sem jaz skoncentriran na cesto, semafor in ostale avtomobile, in speljem v najkrajšem možnem času.


Tu naj omenim še tehniko 'pulse and glide'. Ideja je preprosta: pospešiš do neke željene hitrosti (recimo 100), potem pa preklopiš v režim drsenja (nevtralni, engine-off, kar pač želiš), in pustiš, da ti hitrost pade (recimo na 75). Nato postopek ponoviš. Sam se te tehnike ne poslužujem pogosto, ker raje vzdržujem stalno hitrost.


PREDPOGOJ za uporabo teh treh tehnik je, da poznaš svoj avto. Poznaš njegove omejitve (in tudi svoje). Šele potem je uporaba teh tehnik lahko varna. Vsak avto se v takih režimih vožnje lahko obnaša čisto drugače.


Odgovor @J.McLane: relacija Dolenjska-Ljubljana-Dolenjska.
Gledanje trenutne porabe, ja. In to je izjemno orodje. Jaz npr. točno vem, kakšna trenutna poraba bi morala biti (po izkušnjah) na posameznem odseku avtoceste. V Višnjegorski klanec npr. peljem s trenutno porabo 7 litrov na 100km (se pa pri tem umaknem na 'počasni pas', jasno).
Ko enkrat po izkušnjah veš, kakšna je ponavadi tvoja trenutna poraba na posameznem odseku, se potem trudiš to premagati, s tem da spremljaš trenutno porabo in prilagajaš pritisk plina na čim manj, da še vedno ohranjaš hitrost.

Princip št. 3: VOŽNJA V ZAVETRJU

Ja, to res deluje. Dokazano na MythBusters!
Vožnja v zavetrju (angleško 'drafting') ima v ZDA zelo negativen prizvok, ker jo mnogi povezujejo s t.i. 'tailgatingom', to je vožnjo 'tik ob odbijaču'.
Sicer je res, da vožnja ob odbijaču lahko prihrani nekaj več goriva, toda zaradi varnosti sebe in drugih je nujno, da se upošteva varnostna razdalja dveh sekund.

Za dober izkoristek te tehnike je najbolje izbrati velik tovornjak, ki vozi s podobnim tempom, kot ti. Velik tovornjak = veliko zavetrje, torej boljši izkoristek. Obenem pa se veliki tovornjaki praviloma vozijo z zelo stalno hitrostjo, in ne zavirajo ali pospešujejo po nepotrebnem, temveč delajo na tem, da vzdržujejo hitrost (tempomat). Torej, parkiraš se za tovornjak in potem spremljaš njegovo vožnjo in svojo prilagajaš njemu.

Po izkušnjah se da na ta način prihraniti nekje 5 do 10%.

Mimopotke: nekdo je omenil tempomat. Tempomat je boljši, kot nič, je pa 'ročno' vzdrževanje hitrosti bistveno bolj rentabilno, čeprav to seveda pomeni bistveno več dela...

Hm, moj golf III 1.9 TDI 90 KM, letnik 95 je imel porabo 4,2, v glavnem na poti Postojna-Sežana po regionalki, za 4.5 si ga moral že terat, 4.8 pa je prineslo divjanje po AC . Ti imaš cca 3 dcl manj s podobnim motorjem. Sumim, da je že 90 KM TDI toliko dobr, da omogoča vožnjo z nizko porabo.

ishtmail je napisal/-a:Princip št. 2: TEHNIKE 'DRSENJA'

Drsenje ali angleško 'coasting' je ena od glavnih tehnik, ki jo lahko hypermiler uporabi za zmanjševanje porabe.
Tu se ločijo tri različne tehnike coastinga:

1. Nevtralno drsenje (neutral coasting): na rahlem klancu navzdol lahko pritisneš na sklopko (ali celo pretakneš v ler), in se voziš z minimalno porabo, pri čemer ti gravitacija (klanec navzdol) ohranja hitrost avtomobila. Pri mojem avtu je trenutna poraba ob taki vožnji nekje 0,6 litra na 100km.

2. Drsenje z motorjem (engine break coasting): če je klanec navzdol večji, lahko enostavno spustiš pedal za plin. S tem se prekine dovod goriva v motor, sprotna poraba je 0,0 litra na 100km. Motor v taki situaciji zavira, vendar je gravitacija vsaj tako močna, kot sila zaviranja motorja, zato se hitrost ohranja.

3. Drsenje brez motorja (engine off coasting): pri rahlem klancu navzdol (kot za nevtralno drsenje) lahko izklopiš motor, daš v ler (pritisneš sklopko) in preklopiš na 'kontakt'. T

1. in 2. redno uporabljam, 3. se mi zdi pa preveč orto. Ok, če res uporabiš to zadevo le pri približevanju semaforjem - pa še tu te lahko preseneti kakšen pešec, ti pa brez servo bremz. Kjerkoli drugje pa je vožnja brez servo volana in bremz milorečeno "neugodna" in pri tej točki boš verjetno doživel na tem forumu napad forumašov.
Ja, pri dolgem semaforju, ki ga dobro poznam, tudi jaz ugasnem motor, ampak šele ko se ustavim. Zdi se mi da tistega nekaj malega kar prišparaš s takim orto ravnanjem ne odtehta slabosti.

Sicer pa je moja tehnika predvsem predvidevanje, iz tega sledi čim bolj enakomerna vožnja, s čim manj zaviranji in stanji pred semaforju. Pa zmerno počasna vožnja po AC, povprečno okoli 100km/h (po GPS).

Nismo enkrat že računali, koliko nič ne prinese razlika med vožnjo v 5. prestavi navzdol v klanec v primerjavi z izgranjem v leru? Par ccm razlike. In prišli do tega, da je to bolj zaradi ugodja tišine.

Princip št. 4: POPUŠČANJE NA VZPONU

Na vzponu je veliko bolj ekonomično vozit tako, da malenkost popustiš plin in do vrha vzpona izgubiš nekaj hitrosti, ki jo potem nadoknadiš na ravnini. Vzdrževanje stalne hitrosti na vzponu se praviloma ne izplača.
Če npr. voziš 100 po AC, lahko brez težav pustiš, da do vrha hriba hitrost pade na 80, in potem spet polagoma pospešiš na 100. S tem se da prihraniti precej goriva, sploh če je dosti vzponov.

Seveda se tako vožnjo prilagaja stanju na cesti. Če je možno, se umakneš na 'počasni pas'.

Tu spet lahko pomaga vožnja za tovornjaki, saj mnogi (starejši) ne zmorejo večjih vzponov s polno hitrostjo in upočasnijo vožnjo, da sploh lahko speljejo. Če se 'parkiraš' za tak tovornjak, voziš po njegovem tempu, in prihraniš še več.


@Uros11:
Ja, ta stari 90-konjski TDI 1.9 je fenomenalen motor. Moj svak ima novejšo škodo z 1.9 110 konjev, in ni šans, da bi s tistim avtom prišel na tako nizko porabo.

Kar se pa tiče razlike v leru ali v prestavi: nevtralno drsenje ti da 0,6 litra na 100, v prestavi pa 0. Tu se razlika pozna predvsem, če hočeš na istem klancu ohraniti isto hitrost: v leru lahko na velikem klancu pospešiš (in potem drsiš dlje), v prestavi pa ti motor zavira (drsiš krajši čas, ampak z manjšo porabo). V leru ali pa v prestavi torej v takem primeru ni razlike.
Je pa razlika v manjšem klancu navzdol, kjer 'v leru' lahko ohraniš isto hitrost, 'v prestavi' pa ti avto upočasnjuje. S tem v praksi izgubljaš.
Če pa voziš 'v leru' z ugasnjenim motorjem, pa dobiš oboje: porabo nič in trenje nič.

@Energetik:
Glavna stvar je poznavanje avtomobila. Na ravni cesti servo ni nujen, avto se pa še vedno da šofirati, le malo več moči je treba dati v volan. Zavore pa delajo za eno polno zaviranje (tudi za 'emergency' zaviranje, saj ob polnem pritisku kleme stisnejo do konca); edina slabost je, da ne moreš zavirati večkrat.

DePalmo je napisal/-a:In še tole, kako ti je ratalo z 1.6 16V stisnit 12l porabe??? 6.5 je možna če ga šparaš, ampak 12??

Bencinar
Vožnja po AC 160-170 km/h
Vožnja 'se mi mudi' z veliko zaviranja (potrata energije) in še več hitrega pospeševanja (potrata bencina)
Visok profil avtomobila (Scenic), torej slaba aerodinamika

Ko enkrat loviš s Scenicom po avtocesti Maseratija, potem ti je jasno, da bencin požira kot za stavo...