Pred 14dnevi sem prodal avto, ki je pil malo preveč olja, odločil sem se da ga dam pod ceno.
Cena vozila je bila 1600€, nadlednje nacenejše vozilo tega tipa (slabši letnik) je vsaj 1000€ dražje, primerljivi letnik in oprema pa še več. Kupec je prišel, si avto ogledal, povedano mu je bilo da je cena taka zaradi iztrošenega motorja (mala generalka bi stala cca. 500€ oz. 700€ z vsemi ležaji na glavni gredi) ali pa drug motor cca. 500€...in cca. 200€ delo vse je bilo jasno povedano. Avto je spil cca. 1l olja na 50km, če si res pazil, drugače še več.
Ker je gospod imel željo peljati avto k mehaniku 15km daleč, smo mu to odobrili, šel sem zraven in mehanik je začel pametovat da je motor u nulo
Tu se je veselje začelo in po videnem/slišanem sem napisal 500€ na pogodbo ter avto prodal, kupcu, ki je bil prepričan da japonc ne crkne in ne pije olja, sicer pa da se spozna na šraufanje in to nebo problem.
3dni nazaj me kupec kliče kdaj mora kaj pokontrolirat olje, povedal sem mu da mi vedno ko smo šli v trgovino smo pač vlili liter olja in gasa, tako da tudi če ga je prestavljal po dvorišču je vrjetno že malo pozen in je šibka suha. Povedal mi je da z mano nemore govorit ker vrjetno še nisem videl tolk japoncev kot jih je on vozil in šraufal in sma se poslovila.
No danes pa je bil vrhunec, gospod me je poklical da je ostal na cesti ker je zaribal motor, vprašal sem ga če je končno pogledal šibko za olje in ja...jo je pogledal in ni mogo vrjet da sem imel prav, da je šibka suha in se kadi z nje
Najvažnejše je to da ni jezen na mene, da je jezen na sebe, ker mi ni vrjel, nabolj hecno pa mi je to da je več energije in časa zapravil za klic kdaj naj pogleda olje, kot pa to da bi potegnil šibko ven.