_furby_ je napisal/-a:

esem je napisal/-a:Od teže vozila čisto nič, je pa malenkost odvisno tudi od premera koles - kar pa ne šteje, ker je večja tudi širša in to izniči.

ne vem zakaj ampak kombi ko ima 3.5 tone gre po klancu dol hitreje kot avto ki ima 1.3 tone. pa ima kombi vecji zracni upor, medtem ko gume so iste sirine

x2

~toMmy~ je napisal/-a:

_furby_ je napisal/-a:

esem je napisal/-a:Od teže vozila čisto nič, je pa malenkost odvisno tudi od premera koles - kar pa ne šteje, ker je večja tudi širša in to izniči.

ne vem zakaj ampak kombi ko ima 3.5 tone gre po klancu dol hitreje kot avto ki ima 1.3 tone. pa ima kombi vecji zracni upor, medtem ko gume so iste sirine

x2

Klada na klancu, osnova fizike

Drgač pa moja poraba po klancu navzdol....10 litrov dizla...pod polnim gasom

abbe je napisal/-a:z 100 na uro pa delal gužvo na prehitevalnem ko boš dohtel nek kamion an.pr 100 na uro ma dizl 2000 obratou bencinar pa 3000 nevem kok hrupa to lahko povzroča, sploh če maš glasbo v avtu?
zj vsaj razume zakaj je gneča na avtocestah sploh na klancih dol (teh ki si jih opisal pa še kakšen) ker nekateri jadrate po avtocesti.
samo zarad hrupa v kabini.
no ja konc konceu pa vsak dela kar hoče pa kar se njemu zdi smotrno,to vsaj ni tolk nevarno kot druge bedarije ki jih ljudje počnejo po ac.
prišparal boš mogoče 1 deci na 100 km.tok o tem šparanju

Očitno ne razumeš, kaj pišemo.
Gužva na AC, ker se jaz peljem 110km/h po napol praznem voznem pasu?? Medtem ko je prehitevalni totalno zabasan zaradi pacientov, ki ne poznajo CPP? Ne ga srat.
Ko dohitim tovornjak, vržem v 5. in zaviram z motorjem. Če je prehitevalni slučajno povsem prost, se pa celo upam mimo (ne boš verjel, v leru). Seveda prej pozorno preverim situacijo za mano.
Pri 110km/h imam jaz 3300rpm, kar je precej hrupa.

To ni teža, ampak "specifična teža" - ob isti aerodinamiki bolj "gost" predmet hitreje pada - pa ne zaradi teže same kot take, ampak zaradi večje teže ob isti prostornini - torej večje specifične teže.

Ni specifična teža, torej prostornina glede na težo, ampak si upam stavit, da je zražni upor glede na težo. Ne pozabi prostornina ima posledično vpliv na zračni upor, ampak kašne čudne neaerodinamične oblike ti to lahko krepko spremenijo.

Govorimo o istih kombijih (naloženi/prazni - dva primera na vrhu strani), torej o isti aerodinamiki. Dve enaki krogli z različno težo (torej različno specifično težo) v zraku padata različno hitro, v vakumu pa enako. Verjetno je to zato, ker ima "gostejša" večjo "vztrajnost pospeševanja" zaradi večje mase/vztrajnosti, ki jo zračni upor zato manj zavira in se lažje "približa" idealnemu pospešku (G).

Ja ampak če bi dal na hrib dva enaka kombija z enako težo in enemu odbil sprednjo vetrobransko šipo, drugemu pa zadnjo, torej imata specifična teža ostane enaka, pa grem stavit da bo kombi z razbito prednjo šipo imel bistveno večji upor in ne bo dosegel hitrosti kot kombi z razbito zadnjo šipo.

To, kako aerodinamika vpliva, je itak povsem jasno od vedno in ni potrebe pogrevat starih resnic.
Če gre za isto aerodinamiko (gornja primera), je odvisno od specifične teže (zaradi naloženosti) in ne od teže kot take. V konkretnih primerih je to dvoje sicer enoznačno povezano - a ni faktor teža nasploh ampak specifična teža (ki se z naloženostjo spreminja).

@esem: Ti malo preveč rad kompliciraš in na vse načina opravičuješ kakšno svojo zgrešeno izjavo?

J.McLane je napisal/-a:To koliko bo komu pospeševalo po klancih navzdol je pa v veliki meri odvisno od zračnega upora in teže vozila.

esem je napisal/-a:Od teže vozila čisto nič, je pa malenkost odvisno tudi od premera koles - kar pa ne šteje, ker je večja tudi širša in to izniči.

Tudi če skličeš konferenco vodilnih znanstvenikov iz tega področja in debatirajo o tem tri dni brez prestanka, to ne spremeni dejstva, da si napisal bedarijo. Nihče razen tebe ni govoril o dveh avtomobilih z isto aerodinamiko in različno težo, splošno gledano je pospeševanje po klancu navzdol "v veliki meri odvisno od zračnega upora in teže vozila" in pika. Ne vem kaj za vraga je tukaj potrebno eno stran filozofirat o osnovnih fizikalnih zakonih.

Tomi sereš! Kje sem napisal bedarijo ali "opravičevanje"? Najdi!
Hotel sem samo opozorit, da ni teža ampak spec. teža, torej opozorit na razlikovanje oz natančnost. To, kar sem pisal, ni nek bavbav, je le "razjasnitev" - ki bo morda komu celo novo oz mu bo koristilo. In če nekdo replicira, imam menda pravico, da razjasnim.
Če so odgovori zate filozofiranje, pa bog pomagaj...(pavlich press )

Je pa očitno moja napaka, da nisem že v prvem postu do konca razčistil oz sem pozabil omenit specifično težo.

Kaj drugega je to kot filozofiranje oz. pametovanje? Ti sploh veš kaj je specifična teža??

Slučajno ja, če imaš pa ti kakšne nove definicije, pa kar na plano z njimi

Očitno ne veš...

P.S.: In še vedno me zanima, kaj je bilo s tisto izjavo narobe, da si jo sploh šel popravljat?

Za to, kaj je specifična teža, poguglaj, imaš tega cel kup. Ne mislim bit tvoj učitelj, si preveč picajzlast in vedno goniš svojo do konca (tudi hočeš vedno imet zadnjo besedo) - tu sva si podobna in zatorej nekompatibilna. Sicer pa sem to že povedal, bolj po domače (zaradi foruma), a se je dalo razumet. Tudi, kaj je bilo narobe z izjavo, sem že povedal in res ni jasno, kaj sploh hočeš. Naj še malo - po tvoje . filozofiram? Svašta...Nima smisla, če nočeš razumet oz razumeš po svoje. Malo natančnosti, tudi pri branju, ne škodi.

Očitno nimaš pojma, kaj je specifična teža, zato me zanima, kaj si ti predstavljaš pod tem izrazom!

In ne, nisi odgovoril, kaj je narobe s tisto izjavo, da si se vpletel v njegovo izjavo s kompliciranjem.

Evo ti link - pregledno ponavljanje osnovnošolske fizike. Upam, da bo dovolj razumljivo.

Glede tega, kaj je bilo narobe: o tem sem že dovolj napisal in se ne mislim ponavljat oz kot sem že rekel - "Malo natančnosti, tudi pri branju, ne škodi." Glede "potrebnosti intervencije": ti meni kot modu resno predlagaš, da se na napake ne oziram, jih pustim in s tem koga zavedem (kje je meja, na katere napake opozorit in na katere ne?)? Je to tvoje pojmovanje moderiranja? Imamo zato forum, da bomo poneumljali ljudi namesto jih izobraževali? Svašta

Še nekaj - stalno zahtevaš nekaj,, kar je bilo že napisano, a ko te vprašam, da citiraš "bedarije" in "opravičevanja", si tiho kot miška v luknji. Raje mešaš drek?

Se umikam, ker nima smisla. Spet boš imel zadnjo - je OK?

Energetik81 je napisal/-a:In kaj ti ni všeč? Recimo Vrhniški klanec proti LJ, klanec mimo Senožeč, praktično cel spust s Črnega kala proti Kopru. Vse to gre lepo v leru 100-110km/h.
Če se tebi zdi bedarija, pač tako ne vozi. Jaz se bom pa lepo v tišini prepeljal po teh klancih in zraven prišparal še kakšen deci.

zakaj bi ti delal na leru? Lepo ga vgasni in "mirna bosna"..............saj tisti ki majo "start-stop" se lahko sprogramira, da kr sam vgasne, ko se pojavi 2-3% naklona proti dol...

esem je napisal/-a:Se umikam, ker nima smisla. Spet boš imel zadnjo - je OK?

čudi me, da nekateri ne ločijo mase/teže od specifične teže tukaj imaš prav...

sašo5 je napisal/-a:

Energetik81 je napisal/-a:In kaj ti ni všeč? Recimo Vrhniški klanec proti LJ, klanec mimo Senožeč, praktično cel spust s Črnega kala proti Kopru. Vse to gre lepo v leru 100-110km/h.
Če se tebi zdi bedarija, pač tako ne vozi. Jaz se bom pa lepo v tišini prepeljal po teh klancih in zraven prišparal še kakšen deci.

zakaj bi ti delal na leru? Lepo ga vgasni in "mirna bosna"..............saj tisti ki majo "start-stop" se lahko sprogramira, da kr sam vgasne, ko se pojavi 2-3% naklona proti dol...

Zato, da imam servo volan, servo bremze in napajane električne porabnike.

Pri vseh fiziki, ki sem jo imel, prvič slišim za specifično težo pri pospeševanju. Kolikor pomnim, se sila teže na klancu razcepi v dve komponenti, prva, ki deluje v smeri klanca navzdol, druga, ki deluje pravokotno na klanec in njen nasprotna sila tal na kombi, ki nimata veze s pospeševanje, ker sta na smer vožnje pravokotni - nato sta še sili trenja in sila upora zraka, ki delujeta v nasprotni smeri, kot komponenta sile teže. Sila zraka, ki deluje na vozilo, je odvisna od hitrosti (in oblike) vozila in ko je hitrost taka, da je ta sila enaka sili vzoporedno s tlemi, kombi preneha pospeševati.
Komponenta sile teže je odvisna od mase vozila, večja kot je masa, večja je tale sila - kar pomeni, težji kot je kombi, večja je sila, ki kombi pospešuje. Večja kot je masa, večja je tudi sila trenja.

To je to - specifična teža vozila - to bi imelo vezo samo v primeru, da kombi potopiš v morje in zračunaš, na kateri točki bo začel lebdeti, ali pa da slučajno greš računati, kakšna je sila vzgona vozila v zraku, če si picajzl, kar moraš biti, če upoštevaš še vse sorte gostot zraka, temprerature zraka in asfalta itd.