Ena totalno neumestna za vse ljubitelje psov... Berem in berem in berem vaše težave, pa se mi sicer smilite vi in psički ampak...
Razumem nekoga, ki hoče imeti psa za na razstavo, in išče čistokrvnega z rodovnikom, samo tak naj pregleda res vse in naj se ne zaleti z nakupom...
Za vse ostale pa ne vem... Ljudje iščejo neke pasme, ki si jih zapičijo v glavo, po možnosti jih drago plačajo (oz, vidim da se da celo na obroke), potem jamrajo da so bili nategnjeni, da so psi nezdravi, poškodovani... Od kje taka obsesija z nekimi pasmami... Jaz imam mešančka (labradorec-nemški ovčar), pa grem stavit da imam z njim enako veselja če ne več kot z čistokrvnim. Če pa kupuješ psa kot statusni simbol, je prov da te kdo nategne... Gmajnice so polne psov, ki iščejo dom, in po moje e imaš res rad pse, boš prej vzel enega takega, kot pa odštel nevemkake denarce za čistokrvnega. No, OK pretiravam, upam da ste zapopadli, kaj sem hotel povedati...
Naj še opišem, kako sem jaz prišel do svojega pesjana. Isto je bil kupljen preko salamonca, samo ne prek vzreditelja... mamica je bila čistokrvna labradorka, ki se je pač sk***

z sosedovim namškim ovčarjem (lastniki niso imeli niti namena, da jo kakorkoli čuvajo). mladiček je odrastel točno tak, kot sem si želel, ogromen, prijazen in scrtlan. In ga ne zamenjam za nobenega čistokrvnega. Meni je tdi lepši od običajnih labradorcev, saj je širši in močnejši. Na razstave ga pa itak ne bi vodil, ker si o njih mislim isto kot o raznih tkemovanjih za miss to je nič dobrega...
Pa brez zamere, ker sem se razpisal, nazadnje kakor komu paše... Samo do določenih ljudi, ki so bili nateg*** nimam nekega usmiljenja (čeprav ga imam do njihovih psov)
LP Mrcina