Poskus mednarodne reševalne akcije
6.8.05 10:22 CET
Tomaž je že od srede ujet v labirint serakov in snežnih gob (gobasta oblika napihanega snega, ki ne nudi opore za plezanje), na višini okoli 6000 metrov, situacijo pa je zaostirlo včerajšnje močno sneženje.
Zaradi ogromne količine snega, se že drugi dan stena močno plazi, ogromni plazovi se rušijo vse naokoli Tomaža. Stanje ocenjuje kot brezizhodno, edina sreča je, da je snežni raz, na katerem se nahaja, toliko dvignjen, da plazovi letijo mimo njega. Ker Tomaž sestop na katerokoli stran ocenjuje kot "čisti samomor", je včeraj prosil za reševanje.
Zaradi izjemno zahtevnih razmer za helikoptersko reševanje - ne toliko zaradi višine, kot zaradi strme stene in plazov, kjer je edini možen način reševanja z vrvjo - včeraj kljub neštetim telefonskim klicom iz bazenga tabora in velikem trudu predsednika pakistanske planinske zveze Nazir Sabirja, ni steklo. Tomaža je novica pretresla, noč se je začela v negotovosti. Prvi, ki je pomislil na mednarodno reševalno akcijo je bil Stipe, ki je sicer na poti domov v Split. Telefoni so skoraj pregoreli. Vso noč in dopoldne smo koordinirali možnosti.
Trenutna situacija je naslednja. V Sloveniji je veza za poskus reševanja himaljec Viki Grošelj, v Pakistanu Nazir Sabir. Najprej bo treba najti posadko, ki bo pripravljena reševati, nato pa urediti vse dokumente za prilet v Pakistan. Trenutno je akcija prek Slovencev v Rusiji stekla v Afganistanu, Tadžikistanu in Kirgiziji. Preverjajo pa tudi možnost, da bi posadka priletela iz Evrope. O dogajanju pa je obveščen tudi slovenski in pakistanski politični vrh.
Zjutraj je bilo jasno, ob osmih se je, kot ponavadi na Nangi Parat začel nabirati oblak. S Tomažem smo stalno na vezi, njegovo razpoloženje niha, a zadnji pogovor z Vikijem Grošljem (glej avdio zapsi) mu je vlilo upanja.
Viki: "Tomaž, mi skušamo narediti vse, da bi našli moštvo, ki bi te reševalo s helikopterjem, Povej, kako si ti in kakšne so razmere?"
Tomaž: "Sem že četrti dan ujet na 6100 metrih, imam toliko snega, plazi se, ne morem več nimakor, niti se premakniti!"
Viki: "Vemo, skušamo na vse načine dobiti moštvo, ki bi bilo pripravljeno reskirat reševanje, sam veš, da je težko. Ali je kakšna možnost, da prideš nižje?"
Tomaž: "Nikamor se trenutno ne morem premaknit. Na obeh strenah šopajo plazovi, zdaj eden, me bo odneslo, čim se premaknem za en meter."
Viki: "Razumem. Najkasneje do jutri bomo skušali k vam spravit helikopter. A saj veš, da če se vreme pokvari, ga ni boga, ki bi priletel gor."
Tomaž: "Poznam vremensko. Od jutri do srede totalno sneženje, zato sem sinoči sprožil paniko. Vedel sem, da sem ujet."
Viki: "Aktivirali smo vse pri nas in po svetu, Kirgizija je najbližje... predlagam, da skušat ohranit sebe v dobri kondiciji, če bi kazalo, da se popoldne usuje, se poskušaj spravit nižje, bi bilo lažje za helikopter."
Tomaž: "Vem, da sem visoko, edini plus je, da sem na tej govi, ki je iz stene, da bi lahko iz helikopterja vrgli štrik. Vem da je komplicirano ,da tega še niso delali. A če grem nižje, sem v stebru, kjer se bo na helikopter sprožil plaz... Ne gre samo za sestop, sem v labirintu, nikamor ne morem."
Viki: "Tudi v smeri američanov se ne da nič narediti?"
Tomaž: "Ne, letos je drugače, čista smet. Čok se stalno podira, nimam šans, niti pet sekund ne preživim."
Viki: "Kaj pa gor do rame na 6800 metrov?"
Tomaž: "Glede na situacijo je to nemogoče, ne le tehnično, toliko snega je padlo, da je nemogoče se premaknit kamorkoli."
Viki: "Razumem. Če imaš le eno možnost, če računaš le na helikopter, je to slabo. Mi bomo poskusili kar se da, ti pa se skoncentiraj na to, da če bo kakršnakoli možnost navzgor ali navzdol... Morda se bodo popoldne razmere spremenile."
Tomaž: "Ja, stena se mora najprej vletet. Do torka se ne morem premaknit, me bo odplaknilo. Edina bilka je helikopter. Nimam nič za žret, a kakšen teden, maksimalno deset dni lahko zdržim."
Viki: "Zdaj se ne premikaj, te bomo sproti obveščali o dogajanju."
Tomaž: "To niso pršni plazovi, so ornk, nimaš šans da preživiš, te odnese v trenutku. Včeraj sem nekaj poskušal navzgor, če bi mi ratalo, bi bil že pokojni. Ker bi me zasulo."
Viki: »Podatki so slabi zate, a zdaj vemo vse, bomo poskušali z vso intenzivnostjo."
Tomaž: "Jaz potrebujem le pilota in nekoga, ki bo vrgel štrik. Sem pripravljen na tem mestu čakati tudi en teden. A helikopter bi moral biti čimprej v bazi, da bi ob prvi vremenski luknji vzletel."
Viki: "Drži se, mi bomo poskusili vse, da bi te potegnili ven!"
Tomaž: "Hvala Viki, čimprej sporoči, čepim na enem kvadranem metru že štiri dni."
Viki: "Bomo skušali narediti vse, kar je v naši moči, drži se, pazi nase!"
Dogovorjeni smo, da se slišimo vsako uro in o dogajanju obveščamo Tomaža. Baterij ima dovolj, pravi, trenutno se je tudi vreme nekoliko umirilo. Zelo veliko pa mu pomeni, da smo lahko vzpostavili zvezo med njim in starši, da se je z njimi pogovarjal.
Ker smo v baznem taboru le trije in je koordinacije veliko, ne zamerite, če bodo novice prihajale z zamudo. Trudim se, kolikor se le da, Maja
http://www.humar.com/
ponos za Slovenijo 
seveda upam in vrjamem da ga bodo rešil !
To kar ta počne, je isto kot da bi se Iztok Čop spravu po Niagarskih slapovih navzgor veslat...