Alkohol-vinjenost
Objavljeno: Če mar 20, 2008 1:48 am
Nekaj konkretnih informacij bi rad zvedel.
Recimo, da greš v gostilno in spiješ dva šnopca 0.3 ter dva pira 0.5. Po odhodu iz gostilne te ustavijo policaji in napihaš. Koliko bi v tem primeru napihal.
Včasih berem novice k je ta pa ta človek imel toliko v krvi alkohola.
Kaj pa če bi spil recimo pol litra kupljenga šnopca. Koliko bi v tem primeru pokazal test alkoholiziranost. Domači šnopc je precej bolj močan kot kupljeni.
Za več pa sledi po konkretnih odgovorih.
Recimo zdej je tle tud razlika, če to piješ na prazen želodec ali pa na polni želodec po kakšnem kosilo oz. večerji.
P.s. Sam nikoli ne pijem alkohol vedno, ko grem v gostilno spijem sok.
Copy:
Alkohol in naše telo
Včeraj sem srečala prijatelja, ki mi je potožil, da je popil malo preveč alkohola in da ga boli glava.
To mi je dalo navdih, da bi morda tokrat pisala o učinku alkohola na naše telo...zakaj nas po pitju alkohola sploh boli glava, zakaj se počutimo slabotno, čutimo prekomerno žejo,…
Najprej kaj alkohol je in kako deluje na naše telo?
Pivo, vino, žgane pijače,vse vsebujejo substanco, ki se imenuje etanol. Nekateri to substanco imenujejo kar alkohol. Ta substanca je kriva za vse zgoraj naštete simptome.
Ko pijemo alkohol, večina etanola preide v kri preko tankega črevesa. Najvišjo koncentracijo doseže alkohol v krvi 30 do 90 minut po zaužitju. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od hitrosti absorpcije iz črevesa, prisotnosti hrane (če alkohol pijemo ob večerji, je koncentracija nižja), telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnavljanje alkohola. Presnova etanola poteka predvsem v jetrih (90%), ostanek alkohola pa se izloči po približno osmih do desetih urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. Zato lahko količino zaužitega alkohola v krvi izmerimo na podlagi izdihanega zraka – alkotest.
Kako hitro alkohol prebavimo, je odvisno od našega organizma, nekateri ljudje hitreje, nekateri počasneje. Ljudem, ki veliko pijejo, se v jetrih pomnožijo encimi, ki razgrajujejo etanol, zato ti ljudje alkohol hitreje razgradijo in imajo posledično manj alkohola v krvi (več ''nesejo'') kot tisti, ki niso navajeni piti.
Kot zanimivost naj povem, da imajo Azijci drugačno obliko teh encimov, zato niso sposobni presnavljati etanola. Če pijejo alkohol dobijo sindrom orientalske rdečice. V telesu se jim nabira etanol, ki se ne razgradi, zaradi katerega se lahko pojavijo zelo hude posledice: razširitev žil, pospešen srčni utrip, prevelik oz. premali pulz, mišična šibkost…
Kaj vse alkohol povzroči?
Ste že opazili rdeče nosove pri alkoholikih? Alkohol povzroči vazodilatacijo – razširitev žil, kar povzroči, da koža izgleda bolj rdeča.
Ko alkohol pride v kri, deluje na centralni živčni sistem kot pomirjevalo; vpliva na govor, vid in usklajenost gibov. Vplivi alkohola se razlikujejo glede na količino zaužitega alkohola, čustvenega stanja in telesne teže uživalca, vsebnosti alkohola v pijači in količine hrane v želodcu. Po majhnih količinah alkohola oseba občuti ugodje in sprostitev. Po zaužitju velikih doz alkohola pa pride do pijanosti; nekateri ljudje so bolj odprti, drugi depresivni, agresivni ali sovražni. Ljudje pod vplivom alkohola niso sposobni "trezno" presojati, ne zaznavajo več jasno, ne hodijo naravnost, motno vidijo in nejasno govorijo, so omotični, slabo jim je in lahko bruhajo. Prevelike količine alkohola pa lahko povzročijo tudi nezavest, prenehanje dihanja in s tem smrt.
Po pitju alkohola smo veliko več na stranišču - izločamo več vode (urina). Alkohol v našem telesu zavira izločanje hormona z imenom ADH, ki v telesu skrbi za normalno in uravnoteženo izločanje vode. Ker je tega hormona, ko smo v alkoholiziranem stanju manj, izločamo več vode (urina), posledično pa postanemo žejni in dehidrirani.
Dehidracija je za naše telo zelo škodljiva. V dehidriranem stanju je naš imunski sistem oslabljen, počutimo se slabotno in boli nas glava – dehidracijski maček.
Zakaj nas sploh boli glava? Kadar telo ne dobi zadostnih količin vode iz običajnih virov, jo začne črpati iz kjerkoli se le da, vključno iz možganskih celic. Čeprav možgani sami ne začutijo bolečine, ko se začenjajo krčiti zaradi pomanjkanja vode, pa se občutljiva vlakna, ki povezujejo zunanjost možganske ovojnice in notranjost lobanje skrčijo. Kar seveda povzroča bolečine - glavobol. Glavobolu se najlažje izognete s tem, da pred odhodom v posteljo popijete kar se da veliko vode. Izračunali so, da je potrebno popiti 7 enot vode na enoto popitega alkohola.
Vendar ali ni alkohol zdravo piti v zmernih količinah?
Nekatere študije dokazujejo, da lahko lažja oz. zmerna uporaba alkohola v nekaterih primerih ugodno vpliva na določena bolezenska stanja. Glavna korist zmernega uživanja alkohola naj bi bila zmanjšanje tveganja za koronarno srčno bolezen, ki najpogosteje vodi iz ateroskleroze - zamašitve arterij, ki vodijo kri do srca.
Zato si mirne duše lahko privoščite kozarček dobrega vina ob hrani in uživate! Pazite le, da ne pretiravate.
Lep teden vam želim!
Recimo, da greš v gostilno in spiješ dva šnopca 0.3 ter dva pira 0.5. Po odhodu iz gostilne te ustavijo policaji in napihaš. Koliko bi v tem primeru napihal.
Včasih berem novice k je ta pa ta človek imel toliko v krvi alkohola.
Kaj pa če bi spil recimo pol litra kupljenga šnopca. Koliko bi v tem primeru pokazal test alkoholiziranost. Domači šnopc je precej bolj močan kot kupljeni.
Za več pa sledi po konkretnih odgovorih.
Recimo zdej je tle tud razlika, če to piješ na prazen želodec ali pa na polni želodec po kakšnem kosilo oz. večerji.
P.s. Sam nikoli ne pijem alkohol vedno, ko grem v gostilno spijem sok.
Copy:
Alkohol in naše telo
Včeraj sem srečala prijatelja, ki mi je potožil, da je popil malo preveč alkohola in da ga boli glava.
To mi je dalo navdih, da bi morda tokrat pisala o učinku alkohola na naše telo...zakaj nas po pitju alkohola sploh boli glava, zakaj se počutimo slabotno, čutimo prekomerno žejo,…
Najprej kaj alkohol je in kako deluje na naše telo?
Pivo, vino, žgane pijače,vse vsebujejo substanco, ki se imenuje etanol. Nekateri to substanco imenujejo kar alkohol. Ta substanca je kriva za vse zgoraj naštete simptome.
Ko pijemo alkohol, večina etanola preide v kri preko tankega črevesa. Najvišjo koncentracijo doseže alkohol v krvi 30 do 90 minut po zaužitju. Koncentracija alkohola v krvi je odvisna od hitrosti absorpcije iz črevesa, prisotnosti hrane (če alkohol pijemo ob večerji, je koncentracija nižja), telesne teže in tudi same sposobnosti telesa za presnavljanje alkohola. Presnova etanola poteka predvsem v jetrih (90%), ostanek alkohola pa se izloči po približno osmih do desetih urah s potenjem, uriniranjem in dihanjem. Zato lahko količino zaužitega alkohola v krvi izmerimo na podlagi izdihanega zraka – alkotest.
Kako hitro alkohol prebavimo, je odvisno od našega organizma, nekateri ljudje hitreje, nekateri počasneje. Ljudem, ki veliko pijejo, se v jetrih pomnožijo encimi, ki razgrajujejo etanol, zato ti ljudje alkohol hitreje razgradijo in imajo posledično manj alkohola v krvi (več ''nesejo'') kot tisti, ki niso navajeni piti.
Kot zanimivost naj povem, da imajo Azijci drugačno obliko teh encimov, zato niso sposobni presnavljati etanola. Če pijejo alkohol dobijo sindrom orientalske rdečice. V telesu se jim nabira etanol, ki se ne razgradi, zaradi katerega se lahko pojavijo zelo hude posledice: razširitev žil, pospešen srčni utrip, prevelik oz. premali pulz, mišična šibkost…
Kaj vse alkohol povzroči?
Ste že opazili rdeče nosove pri alkoholikih? Alkohol povzroči vazodilatacijo – razširitev žil, kar povzroči, da koža izgleda bolj rdeča.
Ko alkohol pride v kri, deluje na centralni živčni sistem kot pomirjevalo; vpliva na govor, vid in usklajenost gibov. Vplivi alkohola se razlikujejo glede na količino zaužitega alkohola, čustvenega stanja in telesne teže uživalca, vsebnosti alkohola v pijači in količine hrane v želodcu. Po majhnih količinah alkohola oseba občuti ugodje in sprostitev. Po zaužitju velikih doz alkohola pa pride do pijanosti; nekateri ljudje so bolj odprti, drugi depresivni, agresivni ali sovražni. Ljudje pod vplivom alkohola niso sposobni "trezno" presojati, ne zaznavajo več jasno, ne hodijo naravnost, motno vidijo in nejasno govorijo, so omotični, slabo jim je in lahko bruhajo. Prevelike količine alkohola pa lahko povzročijo tudi nezavest, prenehanje dihanja in s tem smrt.
Po pitju alkohola smo veliko več na stranišču - izločamo več vode (urina). Alkohol v našem telesu zavira izločanje hormona z imenom ADH, ki v telesu skrbi za normalno in uravnoteženo izločanje vode. Ker je tega hormona, ko smo v alkoholiziranem stanju manj, izločamo več vode (urina), posledično pa postanemo žejni in dehidrirani.
Dehidracija je za naše telo zelo škodljiva. V dehidriranem stanju je naš imunski sistem oslabljen, počutimo se slabotno in boli nas glava – dehidracijski maček.
Zakaj nas sploh boli glava? Kadar telo ne dobi zadostnih količin vode iz običajnih virov, jo začne črpati iz kjerkoli se le da, vključno iz možganskih celic. Čeprav možgani sami ne začutijo bolečine, ko se začenjajo krčiti zaradi pomanjkanja vode, pa se občutljiva vlakna, ki povezujejo zunanjost možganske ovojnice in notranjost lobanje skrčijo. Kar seveda povzroča bolečine - glavobol. Glavobolu se najlažje izognete s tem, da pred odhodom v posteljo popijete kar se da veliko vode. Izračunali so, da je potrebno popiti 7 enot vode na enoto popitega alkohola.
Vendar ali ni alkohol zdravo piti v zmernih količinah?
Nekatere študije dokazujejo, da lahko lažja oz. zmerna uporaba alkohola v nekaterih primerih ugodno vpliva na določena bolezenska stanja. Glavna korist zmernega uživanja alkohola naj bi bila zmanjšanje tveganja za koronarno srčno bolezen, ki najpogosteje vodi iz ateroskleroze - zamašitve arterij, ki vodijo kri do srca.
Zato si mirne duše lahko privoščite kozarček dobrega vina ob hrani in uživate! Pazite le, da ne pretiravate.
Lep teden vam želim!
:P
