Postopek izvršbe pri prometnih prekrških in JRM

Izterjava, po novem davčna izvršba se ne začne, če znesek davka (dolga) ne presega 2.500 SIT po enem izvršilnem naslovu (izv. naslovi so recimo plačilni nalog od policije ali odločba sodnika za prekrške). Kot prvo se izda sklep o davčni izvršbi na denarne prejemke (plača, pokojnina,…), če zavezanec ni zaposlen, se mu izda sklep na račune pri bankah (podatke o vseh računih so v registru davčnih zavezancev, tako da ni možno imeti recimo kakšen tajen račun, razen v tujini seveda – recimo Kuba). V zakonu o davčnem postopku (ZDavP-1, št. 54/2004) je v 144.členu točno navedeno kateri prejemki so izvzeti iz davčne izvršbe. Naj spomnim, da se po novem zarubijo tudi štipendije. Če v določenem času (recimo od 6-12 mesecev) ni priliva na račun, potem pošljejo na teren izterjevalca. Znesek je lahko tudi minimalen. Praksa je taka, da se da na upravno enoto zaprosila kdo poseduje vozila in tisti ki ga ima, se mu blokira prometno dovoljenje (avta ne more prodati, registrirati, itd…) vse dokler se dolg ne poplača. Da bi se zaradi denarnih kazni zaradi prometnega prekrška oz. prekrškov zoper JRM (javni red in mir) rubile nepremičnine (hiša, vikend) še ni bilo slišati.

Če oseba nima avta, pride izterjevalec domov, kjer naj bi rubil ostale premične stvari. V 163.členu (ZDavP-1, št. 54/2004) je navedeno kaj od premičnih stvari se ne sme zarubiti (obleka – razen recimo od Versaceja ali Lagerfelda), posteljnina, hrana, kurjava, poročni prstan, medalje, kolajne, itd…). Glede na to, da premoženje, ki bi se ga dalo zarubiti ni nikoli od zavezancev (ponavadi so starši lastniki), izterjevalec sestavi nični rubežni zapisnik, ki ga pošljemo nazaj predlagatelju (sodniku). Nato sodnik spremeni denarno kazen v zapor. Za vsakih 10.000,00 SIT odsediš en dan, zapor pa ne sme biti daljši kot 30 dni. Ampak to je za neresne ljudi. Resni ljudje se potem zmenijo z izterjevalcem, da bodo kazen poplačali v obrokih. Drugače davčna uprava formalno ni pristojna, da odloča o tem ali lahko nekdo plača na obroke, vendar ker je treba delat izvršbo na najbolj neboleč način, se mu pač dovoli plačilo v obrokih (tihi dogovor). V interesu države je, da pokasira, pa četudi malo. Prioriteto imajo večji dolžniki, drugače pa zna izterjava na terenu potekati zelo počasi.

Kazen in stroške postopka ti določi sodnik za prekrške, rok določitve kazni in stroškov postopka ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 3 mesece, računano od dneva, ko je odločba o prekršku postala pravnomočna. Sodnik lahko v upravičenih primerih dovoli, da se denarna kazen PLAČA V OBROKIH. Se je pa težje zmenit pri sodniku za obroke, kot na davčni, ker je sodnik vezan na formalni postopke izdajanja odločbe, davčna pa, kot je zgoraj rečeno, to dovoli neformalno in je veliko možnosti za dogovor, tako o višini kot o številu obrokov.

Če tega ne plačaš, je na nadaljnjo izterjavo po Zakonu o prekrških pristojen davčni organ na območju katerega ima zavezanec stalno bivališče. Izvršba se vrši po določbah zakona, ki ureja prisilno izterjavo davkov, se pravi ZDavP. Izvršitev zastara torej po davčnih predpisih, če je sklep davčnega organa vročen pred potekom zastaralnih rokov po Zakonu o prekrških (se pravi v dveh letih). Pomembno: postopek za prekršek ni dopusten, če preteče eno leto od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pa pretrga vsako dejanje, ki meri na pregon storilca (vabila, zaslišanja, …). Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (2 leti). So pa tudi daljši roki zastaranja, ampak to so že posebni primeri.

Obresti za denarne kazni NE TEČEJO. Znesek je fiksen. Prištejejo se samo stroški izterjave, ki so po novem 5.000 SIT po izdanem sklepu za administrativno izterjavo in 15.000 SIT po sklepu, za katerega gre izterjevalec na teren.

Skratka tako je. Policisti ti izdajo plačilni nalog na kraju dejanja oz. lahko ti ga vročijo kasneje. Gre za prekrške kjer je predpisana samo denarna kazen, prekršek pa je morala pooblaščena uradna oseba osebno zaznati ali ugotoviti z ustreznimi tehničnimi sredstvi ali napravami. Ne glede na to, pa lahko PUO uvede predlog sodniku za prekrške. To takoj več košta, seveda če si kriv. Plačilni nalog oz. mandatka : 241. člen Zakona o prekrških pravi, da je stranka dolžna v roku 8 dni plačati denarno kazen po izdanem plačilnem nalogu. Če jo plača v tem roku jo plača samo polovico, v nasprotnem primeru pa celo. To VELJA SAMO ZA MANDATKE!!!

Če ti davkarija v dveh letih od dneva ko je odločba od sodnika postala pravnomočna ne pošlje sklepa o prisilni izterjavi je pravica do izterjave zastarala. Dolžnost sodnika naj bi bila, da postopek izterjave ustavi oziroma davčna sama pazi, da ne terja nekaj kar je zastaralo. Ponavljam; fora je v tem, da so dolžni izdati sklep o izterjavi pred potekom teh dveh let. V Ljubljani se to baje ful dogaja, da zadeve zastarajo

Kar se tiče izterjevalca pa tako; v navodilih piše tako; zarubiti se smejo predmeti, ki jih ima dolžnik v posesti. Zarubijo se torej predmeti, kijih izterjevalec najde pri dolžniku. Če dolžnik ob rubežu izjavi, da so premični predmeti last druge osebe, a za to nima dokazov, izterjevalec zarubi te predmete, to drugo osebo pa opozori, da lahko v osmih dneh po opozorilu vloži pri sodišču IZLOČITVENO TOžBO, da bi dokazala lastništvo. V primeru, da dolžnik vztraja, da premični predmeti niso njegova last, ne pove pa, čigavi so, se postopek nadaljuje.

Se pravi, da če kupiš rabljen računalnik, pa nimaš računa, pa se nahaja tam kjer bivaš, se smatra da je tvoj. Ni dokazil kdo je lastnik zato se rubež nadaljuje.

Kar se tiče avta; naši izterjevalci avta ne zaplenijo, ampak blokirajo prometno dovoljenje. v zvezi z gotovino; v praksi se rubi denar samo podjetnikom in firmam. Tako imenovani žepni rubež (da bi ti rubili denar iz denarnice oz. predala) se za prekrške ne uporablja

Vsi predmeti, ki so zarubljeni se po plačilu dolga dobijo nazaj, razen če niso prodani na dražbi (avtov se kar nekaj proda).

Treba je paziti kateri izterjevalec rubi. Lahko je davčni ali pa sodni izvršitelj. Sodni izvršitelji delajo po Zakonu o izvršbi in zavarovanju in imajo malo drugače metode in pooblastila za rubljenje.

Drugač pa : čim manj "biksanja" po cestah.

Pripravil: Nejc