Evo naju nazaj s čudovitega potepanja po Korziki...1200km. Malo okoli pa po notranjosti in sicer je zgledalo približno takole:
Pot naju je vodila prvi dan iz Bastie na Corte in nato po dolini "reke" Restonike navzgor, dokler se cesta ne konča. Ob reki Restonici priporočam vožnjo le tistim, ki imate osebni avto, vsi ostali z kamperji ali pa celo avtodomi na to varianto lepo pozabite, saj je cesta tako ozka, da imata dva osebna še na izogibališčih problem da se srečata. Pozno popoldan sva se spustila ob reki Tavignano do morja in poiskala prostor za spanje na parkirišču za plažo namenjenemu za osebna vozila.
Na tem mestu samo še ena opomba za vse uporabnike kamperjev in avtodomov kot tudi tiste z avtomobili s prtljažniki preko višine 1,90m. Skoraj vse plaže - pozorno berite ampak res skoraj vse so zavarovane z višinskimi rampami do 1,90m, tako da lahko do njih pridete le z osebnim avtom, kolesom, motorjem ali peš.
Pot naju je naslednji dan vodila do Solenzare in potem po dolini istoimenske reke v hrib in po nekaj kilometrih je prvo na desni strani adrenalinski park ter kamp, nato mostiček in takoj za mostičkom ogromen parking za avtodome za parkiranje čez dan. Ponoči žal na področjih nacionalnih parkov kamor spada tudi dolina reke Restonice in dolina reke Solenzare ni dovoljeno parkirat ali prenočevat. Točno nasproti tega parkinga za avtodome so ob cesti parkirišča za osebna vozila in od tam se samo še spustiš do rečne struge kjer je obilica toplih tolmunčkov primernih za kopanje ter kar nekaj čudovitih skal za sončenje. Tu sva si res vzela skoraj cel dan za kopanje in šele pozno popoldan nadaljevala naprej po dolini na prelaz Col de Bavella in se na drugi strani spustila v Porto Vecchio.
Naslednji dan je sledil hitri ogled tako zelo opevanih plaž Palombaggia in Santa Giulia, a lahko rečem da so res čudovite samo za tiste ki obožujejo mivko vsepovsod - tudi v hlačah in drugod
.
Sledil je ogled starodavnega mesta Bonifacio ki je od vseh naselij na Korziki pustilo najboljši vtis. Lahko rečem da je to mesto ki živi in ima dušo in morda je edino poleg Bastie in Ajaccia ki si zasluži vzdevek mesto. Prelep pogled na Bonifacio se ponuja iz razgledne točke pri radarskem stolpu (koordinate: N 41 22 585; E 009 10 640). Tistemu pa ki ni žal nekaj hoje priporočam sprehod do bližnjega svetilnika in od tam spust po eni bolj planinski poti v zalivček. Po svoje zanimiv in nekaj posebnega po samih skalah, otočku, špiljah, ...
Nadaljevala sva proti Sartenam in Proprianu od tam pa pogledat v Filitoso - najdišče prvih civilizacij na Korziki. Če kje potem sem bil tu razočaran nad videnim saj z izjemo par "kipov" in nekaj kamnitih gmot ni kaj videti
. Morda je temu kriv tudi najin nekdanji izlet in križarjenje po Egiptu kjer ima človek res za videti impozantne stvaritve starodavnih civilizacij. Na tej poti sva ob iskanju kampa kjer bi se utaborila naletela na kamp Abbartello (N 41 41 874; E 008 50 675). Prijeten kamp na desni strani ceste, z čudovito senco, ugodno ceno, le v sanitarijah na trenutke ledena voda a že čez sekundo pravi krop
. Ja skor tako ali pa še huje kot v Jugovojski
. Pravo odkritje pa je bila plaža samo čez cesto. Čudovite črne skale in več kot kristalno čisto morje, kar je naju takoj prepričalo da tu ne samo prespiva ampak ostaneva vsaj en dan. A glej si ga vraga naslednje jutro ob obisku najinega čudovitega zalivčka ki sva ga odkrila prejšnje popoldne...vse v vodi je bilo pokrito z lepimi roza klobučki
- beri meduzami. Pa je šlo po gobah najino kopanje.
Ogled Ajaccia, Napoleonove rojstne hiše in muzeja je bil sicer zanimiv a z eno veliko napako...namreč Napoleonova rojstna hiša z muzejem je za ogled zaprta med 12h in 14.30 in seveda sva točno takrat prinesla svoji riti tjakaj. Ni nama preostalo drugo kot narediti en krog po Ajacciu in se zagrebsti za vstop takoj ob 14.30h.
Zgolj slučaj in pa lutanje pa naju je pripeljalo po obalni cesti iz Ajaccia do razgledne točke na rtu Sanguinaires, kjer sva pričakala najlepši sončni zahod na Krziki z nekaj čudovitimi motivi ki sva jih tudi obeležila z najinim fotkičem.
Nato pa se je začela zanimiva tura s potepanjem v notranjost Korzike po dolini reke Gravone. Po cca 15km iz Ajaccia se na desni strani ceste nahaja park želv Acapulco - gotovo vreden ogleda. Imajo ogromno želv od tistih miniaturnih do pravih velikank in mnogo takih, ki jih imamo sicer možnost videti samo na slikah. V tem parku želv sva imela priliko v živo videti pravi pornič želv
. Od tu sva se prestavila samo kakih 200m dalje in se utaborila v avtokampu, ki je tik ob reki Gravoni.
Zjutraj sva nadaljevala naprej po dolini reke Gravone v smeri proti prelazu Col de Vizzavona v iskanju in oprezanju za izhodiščno točko do Angleških slapov. Zgolj naključje in sreča sta hotela da sva našla to izhodišče saj je slabo oziroma bolje rečeno nikakor označeno. Pazite vsi, ki bi si to želeli ogledati, kajti ko pripelješ točno na vrh prelaza se na levi strani ceste nahaja malo večje makadamsko parkirišče in tu parkirate - malo bolj pod drevje če je prostor, saj tako ostane avto cel dan v senci. Tam na levem robu parkinga pa je en res ubogi smerokaz, ki nakazuje pot do angleških slapov in sicer slabe pol urice hoje do tja. Vsekakor vredno ogleda in capljanja ter hlajenja nog v skoraj ledeni vodi. Za kaj več pa je treba imeti kar nekaj poguma
. Popoldan sva nadaljevala v smeri Cort in nato proti kraju Ponte Castirla in Santa Regina, kjer sva naletela na mamo pujso in kopico malih pujskov. Seveda znajo zelo lepo "fehtat" da jim vržeš kaj za pod zob. A kaj ko jim potem ni nikakor dovolj, tako da sva morala dobesedno pobegnit v avto in naprej. Na prelazu Col de Vrghio pa imajo-ne boste verjeli celo eno manjše smučišče z nekaj vlečnicami. Od tupa sva naredila samo še hiter spust do Sagone na zahodno obalo Korzike.
Potem sva v naslednjih dneh nadaljevala potepanje ob zahodni obali mimo "Les calanches" - skalovja, ki se ob ustrezni sončni svetlobi obarva rdeče. Pa skozi Porto in Calvi do St. Florenta.
Tu bi podal le še eno opombo, glede na mnenja predhodnikov ki so se podali na Cap Corse ali pa so se mu izognili. Predvsem so letele pripombe glede slabe ceste. Cesta je povsem o.k., boljša kot mnoge naše le morda tu pa tam malo ožja, a nič strašljivega. V primerjavi s cesto ob skalah Les calanches je na Cap Corse malodane "avtocesta", v veliki meri z obnovljenim asfaltom.
Zakaj pišem o tem, da ne rečem da delam celo malo reklame
Veliko so pisali o plaži Negro. Ko vidite to tablo lahko sicer zavijete v zaliv in pofirbcate, a najin predlog je da raje nadaljujte do slikovite vasice Nonza, si jo ogledate in nadaljujete cca 1km naprej po cesti ter se nato spustite po asfaltni cesti levo do parkirišča tik ob morju. Od tu se peš v slabih 5 minutah spustite na tisto pravo črno plažo, ki ste jo imeli priliko opazovati od stolpa v vasici Nonza. Plaža je res vredna ogleda, pa tudi morje je tisto kristalno čisto in res se je bilo užitek namočit v tisti vročini.
Na skrajnem severu se velja spustiti do kraja Baracaggio in si ogledat plažo z "mukicami" ki so tako značilne na mnogih karticah, pa tudi plaža v zalivu je prav prijetna za malo poležavanja. Voda pa je bila tu morda celo najtoplejša na celi Korziki, verjetno tudi zaradi tega, ker je zaliv precej daleč zelo plitev.
Za predzadnji dan nama je ostal še ogled Bastie in pa utaboritev v kampu vsega kak kilometer starn od trajekta - za vsak slučaj, da nebi zadnji dan imela kakih težav z gužvanjem do trajekta.
Na koncu pa še eno tako opažanje...malo v šali a z veliko resnice...
Če ne obvladate Francoščine se pripravite na "prepih"
, saj si boste na Korziki več pomagali z govorico rok kot pa s kakim znanjem tujih jezikov. Npr.: angleščina - prej redka izjema kot pravilo-tudi pri mladih, morda tu pa tam v kakem kampu ali turističnem uradu, na vse ostale nam bratske in podobne jezike pa raje pozabite.
O ostalih znamenistostih, plažah ipd. nisem pisal, saj so o tem pisali že mnogi. Sem pa vam na voljo pomagat, če imate še kaka vprašanja ali želite bolj podrobne informacije.
Pa še ena opomba...ker mi tukaj ne uspe naložiti kakih fotk si jih lahko ogledate od jutri dalje na moji strani na Facebooku, pa upam da jih uspem naložiti kar največ tudi z kakimi komentarji.
MojaFacebook stran: Mitja Medved