Renault Mégane 1.6e Classic 1997
Objavljeno: Pe avg 12, 2016 10:09 pm
Predstavil vam bom svojega francoskega veterana... prvzaprav veteranko, (glede na to, da so vozila v francoščini zmeraj ženske.) Sem (ne preveč ponosen) lastnik Renault Mégane1.6e Classic. Narejena je bila maja 1997 v španski Palenciji, prvič registrirana pa oktobra istega leta, kar pomeni da je že v letih za razplod godne mlade ženske. Skupaj sva prepotovala dobršnen del starega kontinenta, ne da bi me francosko dekle kadarkoli pustilo na cedilu. Kljub temu da sem jo kar malce zanemaril in se ji - kot je po navadi v zakonih po nekaj letih - nisem posvečal tako kot se bi jih skrben lastnik moral. Zobati jermen ni bil menjan že od leta 2005 recimo.
Pri hiši je že skoraj od samega začetka, tako da sem na njo kar malce iralcionalno, nostalgično navezan, čeprav se zavedam, da nikoli ne bo tako nepopravljivo zanesljiva kot poševnooki izdelki. Morda ji delam celo krivico. Pogonski sklop, na čelu z Renaultovim preprostim osenvaljnim K7M, je dovolj dober, da bi ga lahko namesto Toyotinih pick-upov uporabljali tudi džihadisti v Siriji. V skoraj dvajsetih letih in 243.000 prevoženih kilometrih ni bilo omembe vrednih težav z njim (motor nedotaknjen, prav tako menjalnik, sklopka, amortizerji, vzmeti.. na vseh - tudi potrošnih delih je odtisnjeno R97/05). Tako trdoživ je K7M, prvič predstavljen leta 1995, da ga še leta 2016 lahko kupimo v novih Dacijah. Za razliko od prvih Energy motorjev iz Renaulta 19, je bila K serija katere začetnik je bil ravno K7M nekakšen blue-print za kasnejše 16-ventilce, ki so prav tako še danes v aktivni uporabi.
No seveda brez francoskih šlaparij pač ne gre. Od ljudi, ki delajo 35 ur na teden in kljub temu vsak mesec protestirajo na ulicah za več delavskih pravic pač ni za pričakovati, da bodo tako natančni kot njihovi kolegi na otoku sredi Pacifika, ki delajo 14 ur na dan in izvedejo seppuku samomomor vsakič, ko v službi naredijo kaj narobe.
Kaj je torej do zdaj šlo narobe?
Do 10 let nič. Še leta 2007 bi skoraj začel razmišljati, da ni bilo moje dekle slučajno narejeno nekje v Hirošimi. Okej leta 2005 sta bila menjana izpušni sistem in jermeni, a to je skoraj del rednega vzdrževanja. No potem pa se je tistega leta začelo:
- 2007: Na poti na Brnik šel altenator. Zamenjava skupaj z delom 70eur. Strošek ni bil velik, ampak ni bilo lepo prositi fanta na Petrolu naj me potisne, medtem ko ga jaz zaštartam v drugi kot tazadnji Rom v Žabjeku.
- 2008: Zopet na poti na Brnik! Malenkost preveč obtežen avto, s katerim sem zapeljal v udarno jamo... pa so šle puše v zadnjem mostu in avto je počepnil kot kakšen parkiran Citroen XM ali pa kak nesrečen avto, katerega lastnik trpi za duševno boleznjo zaradi katere niža svoje avtomobile (meni povsem nerazumljivo početje). No, torej puše se ni dalo zamenjati, torej sem moral nekje dobiti cel zadnji most. Novi je stal toliko, da sem samo zamahnil z roko in si namesto tega privoščil počitnice na Tajskem, most pa sem dobil na avtoodpadu za 150eur (z montažo). Ta je vgrajen še danes in po 100.000km še kar opravlja svojo nalogo. Lomljenje mostu je tipična hiba Meganov prve generacije. Mojstri v razvojnem oddelku v Parizu so šli na podaljšano kosilo namesto, da bi dizajnirali povsem novo premo. Zato so v dobri veri uporabili kar tisto iz Renaulta 19, napak upajoč da bo povsem ustrezna tudi za 100 kil težji avto. Ni bila. Mamico jim francosko...
- 2010: Spet tipična Renault šlamparija. Crkot voznikovega električnega stekla. Na žalost ni bil kriv elektromotor, katerega bi bilo dokaj preprosto menjati, pač pa plastični nosilec žice, ki je dvigala in spuščala stekla. Celoten mehanizem sem dobil za 20eur, a sem potem, ko sem stvar sam sestavljal nazaj v satanističnem obredu preklel vse ljudi, ki so kdarkoli imeli kaj z Renaultom (od delničarjev, francoske države, do inženirjev). Bolj po nepotrebno kompliciranega sistema še nisem videl. No od 2010 do danes se problem ni ponovil.
- 2010: Do 13 leta starosti je dekle bila brez pikice rje. Ne vem ali so tisto zimo začeli uporabljati bolj agresivno sol, ali pa ima renaultova protikorozijska zaščita 13 letni rok uporabe. Tisto leto je začela nemarno rjaveti pri zadnjih kolotekih... tako zelo, da do leta 2016 padajo kosi karoserije na tla, levi blatnik pa je skoraj že ves v lepi jesenski barvi. Nisem še prepričan ali bi to sploh popravljal, ker gre pač za kozmetično zadevo, hkrati pa se zavedam, da dekle pa pač ni več med najmlajšimi, na make-up pa ne prisegam. Podvozje je medtem povsem brez rje, tako da ni strahu, da bi padel ven. Zapel si bom samo "Girl you'll be an (old) woman soon", in se vozil dalje.
- 2010 - 2012: En za drugim so "Au Revoir!" rekli kolesni ležaji kar so nakazali z glasnim tuljenjem. Menjani so bili trije od štirih (vsi skupaj za skromnih 60eur z montažo). Četrti v času ko to pišem še trmasto vstraja, čeprav že imam njegov nadomestek v omari.
- 2011: Okej tukaj pa sem si bil vsaj malce kriv sam. Dekle sem opral z VAPom, še isto noč pa so se temperature spustile pod ničlo. Voda v ključavnici je zamrznila in ko sem zjutraj hotel odpreti vrata se je ključavnica zlomila. En teden sem vstopal v avto po GTAjevsko (skozi sovozniški sedež), preden sem dobil novo ključavnico za 10eur. Še zmeraj mislim, da je vsaj malce kriv Rockwell-Collins, ki izdeluje ključavnice. Lahko bi ko naredilo bolj robustno. Glede na to, da ista družba dela pristajalne mehanizme za Airbuse in Boeinge, upam, da se tam bolj potrudijo.
- 2013: Vulkanizer s kruljavima rokama mi je s ključem nehote zlomil zavorne cevke, tako, da je dekle za sabo spustila curek hidravljične tekočine na poti domov in seveda doma komaj zavrla dovolj, da se ni zaletela v garažna vrata. Krivda: 50-50. Vulkanizer, ker je neroda. Renault, ki tako vitalen del kot so zavorne cevke izdeluje iz podobne plastike kot igračke iz kinder jajčk. Strošek: 50eur (skupaj z novim oljem).
- 2016: Termostatski ventil. Ker se je pokvaril ni spustil vode po sistemu in motor se je začel pregrevat, ko sem stal na mestu (pri vožnji je veter poskrbel za odrešitev). Avto mi je na ljubljanski obvoznici enkrat, ko se je ravno začelo poletje skoraj zakuhal, ko sem bil ujet v koloni povzpetnikov iz periferije, ki se vozijo v Ljubljano po dnevno mezdo. Prej sem mesec dni vedel za napako, a ker je bilo dovolj mrzlo sem bil preveč len, da bi ga zamenjal. Dekle je mojo lenobo skoraj plačalo z življenjem. Menjava z delom: 40eur.
To je zaenkrat vse. Zanimivo so nenačrtovani stroški za vzdrževanje deklice skupaj nanesli skoraj 400eur od leta 2007 do danes, kar za 19 let nič kaj butične uporabe kar vredu. Na drugi strani mi je Proton katerega sem vozil prej stal 0 evrov nenapovedanih stroškov. A na drugi strani je dekle nepredstavljivo bolj udobno (sploh zadnja klop je predsedniško udobna), tiho in neskočno manj čefursko (nikar me ne imejte za rasista, čefur ni nacionalna označba!) od Protona. Poleg tega Renaultov K7M porabi liter manj življenske tekočine islamskega džihada od Mitsubishijevega 4G15.
Danes ko jo gledam na parkiriščih, ko se ji približujem, mi je zmeraj bolj všeč v svoji posebni svetleče beli barvi in karakternih znakih uporabe (med drugim ima grdo zlomljeno vetrobransko steklo, ko ji je leta 2011 na sprednji stranski lok padel strešnik iz stare hiše). Leta 1995 ko sem listal Avto Magazin in prvič videl Megane Mk1 sem vihal nos, češ kako dolgočasen avto je spesnil Patrick Le Quément (in to le leto po tem, ko mu je brilijantno uspela Laguna MK1). Ampak Patrick je vedel kaj dela (tako kot vsi moški, ki nosijo brke, kajti moški, ki ima brke se nikoli POVSEM ne moti (primer: Freddie Mercury). Dizajn se je lepo staral in danes dekle kljub letom in znakom uporabe ne izgleda tako zelo slabo. Očitno konzervativne oblike skozi čas pridobijo določeno patino.
Plani za prihodnost:
- menjava jermena (100eur z delom)
- menjava olja (3.2 litra najcenejše supermarket polsintentike na 15.000km)
- odprava občasnih francoskih šlamparij
- vožnja
- še več poziranj s poševnookimi dekleti
- dajanje psiholoških nasvetov zabredlim dušam, ki si želijo uničevati izgled in vozne lastnosti svojih avtov z odurnim nižanjem podvozja
- dajanje psiholoških nasvetov blaznežem, ki kromirane značke in napise avtomobilov presprejajo v mat črno barvo
Zanimivi pripetljaji:
Avto nima klime in poleti zna biti vožnja dokaj peklenska. Enkrat sredi poletja, ko je sonce pripekalo pri 35 stopinjam sem na morje peljal zraven eno študentko iz prevozi.org pa mi je milo rekla: "Prosim a lahko malce odprem okno, jaz se bom zadušila!" Seveda sem ji dovolil. Na koncu ji niti nisem zaračunal 1€ dodatka na večjo porabo bencina zaradi zračnega upora. Vem, vem... preveč sem prijazen.
Spet drugič sem pobral potnico v Grazu na železniški postaji. Vedela je, da jo bom čakal z belim Meganom. Pa je stala pred avtom, ne da bi se usedla vanj. Moral sem ji pomahati, da je končno videla, da čakam njo. Ko se je usedla sem ji rekel: "Pa saj sem vam rekel. Beli Megane!" ... Ona pa: "A to je Megane? Takšnega Megana pa še nisem vid'la!" Hihi. Prisrčno. Itak da ga ni, saj so take delali še preden sta steklenica konjaka in kontracepcijska brezbrižnost poskrbeli za njen obstoj.
Pri hiši je že skoraj od samega začetka, tako da sem na njo kar malce iralcionalno, nostalgično navezan, čeprav se zavedam, da nikoli ne bo tako nepopravljivo zanesljiva kot poševnooki izdelki. Morda ji delam celo krivico. Pogonski sklop, na čelu z Renaultovim preprostim osenvaljnim K7M, je dovolj dober, da bi ga lahko namesto Toyotinih pick-upov uporabljali tudi džihadisti v Siriji. V skoraj dvajsetih letih in 243.000 prevoženih kilometrih ni bilo omembe vrednih težav z njim (motor nedotaknjen, prav tako menjalnik, sklopka, amortizerji, vzmeti.. na vseh - tudi potrošnih delih je odtisnjeno R97/05). Tako trdoživ je K7M, prvič predstavljen leta 1995, da ga še leta 2016 lahko kupimo v novih Dacijah. Za razliko od prvih Energy motorjev iz Renaulta 19, je bila K serija katere začetnik je bil ravno K7M nekakšen blue-print za kasnejše 16-ventilce, ki so prav tako še danes v aktivni uporabi.
No seveda brez francoskih šlaparij pač ne gre. Od ljudi, ki delajo 35 ur na teden in kljub temu vsak mesec protestirajo na ulicah za več delavskih pravic pač ni za pričakovati, da bodo tako natančni kot njihovi kolegi na otoku sredi Pacifika, ki delajo 14 ur na dan in izvedejo seppuku samomomor vsakič, ko v službi naredijo kaj narobe.
Kaj je torej do zdaj šlo narobe?
Do 10 let nič. Še leta 2007 bi skoraj začel razmišljati, da ni bilo moje dekle slučajno narejeno nekje v Hirošimi. Okej leta 2005 sta bila menjana izpušni sistem in jermeni, a to je skoraj del rednega vzdrževanja. No potem pa se je tistega leta začelo:
- 2007: Na poti na Brnik šel altenator. Zamenjava skupaj z delom 70eur. Strošek ni bil velik, ampak ni bilo lepo prositi fanta na Petrolu naj me potisne, medtem ko ga jaz zaštartam v drugi kot tazadnji Rom v Žabjeku.
- 2008: Zopet na poti na Brnik! Malenkost preveč obtežen avto, s katerim sem zapeljal v udarno jamo... pa so šle puše v zadnjem mostu in avto je počepnil kot kakšen parkiran Citroen XM ali pa kak nesrečen avto, katerega lastnik trpi za duševno boleznjo zaradi katere niža svoje avtomobile (meni povsem nerazumljivo početje). No, torej puše se ni dalo zamenjati, torej sem moral nekje dobiti cel zadnji most. Novi je stal toliko, da sem samo zamahnil z roko in si namesto tega privoščil počitnice na Tajskem, most pa sem dobil na avtoodpadu za 150eur (z montažo). Ta je vgrajen še danes in po 100.000km še kar opravlja svojo nalogo. Lomljenje mostu je tipična hiba Meganov prve generacije. Mojstri v razvojnem oddelku v Parizu so šli na podaljšano kosilo namesto, da bi dizajnirali povsem novo premo. Zato so v dobri veri uporabili kar tisto iz Renaulta 19, napak upajoč da bo povsem ustrezna tudi za 100 kil težji avto. Ni bila. Mamico jim francosko...
- 2010: Spet tipična Renault šlamparija. Crkot voznikovega električnega stekla. Na žalost ni bil kriv elektromotor, katerega bi bilo dokaj preprosto menjati, pač pa plastični nosilec žice, ki je dvigala in spuščala stekla. Celoten mehanizem sem dobil za 20eur, a sem potem, ko sem stvar sam sestavljal nazaj v satanističnem obredu preklel vse ljudi, ki so kdarkoli imeli kaj z Renaultom (od delničarjev, francoske države, do inženirjev). Bolj po nepotrebno kompliciranega sistema še nisem videl. No od 2010 do danes se problem ni ponovil.
- 2010: Do 13 leta starosti je dekle bila brez pikice rje. Ne vem ali so tisto zimo začeli uporabljati bolj agresivno sol, ali pa ima renaultova protikorozijska zaščita 13 letni rok uporabe. Tisto leto je začela nemarno rjaveti pri zadnjih kolotekih... tako zelo, da do leta 2016 padajo kosi karoserije na tla, levi blatnik pa je skoraj že ves v lepi jesenski barvi. Nisem še prepričan ali bi to sploh popravljal, ker gre pač za kozmetično zadevo, hkrati pa se zavedam, da dekle pa pač ni več med najmlajšimi, na make-up pa ne prisegam. Podvozje je medtem povsem brez rje, tako da ni strahu, da bi padel ven. Zapel si bom samo "Girl you'll be an (old) woman soon", in se vozil dalje.
- 2010 - 2012: En za drugim so "Au Revoir!" rekli kolesni ležaji kar so nakazali z glasnim tuljenjem. Menjani so bili trije od štirih (vsi skupaj za skromnih 60eur z montažo). Četrti v času ko to pišem še trmasto vstraja, čeprav že imam njegov nadomestek v omari.
- 2011: Okej tukaj pa sem si bil vsaj malce kriv sam. Dekle sem opral z VAPom, še isto noč pa so se temperature spustile pod ničlo. Voda v ključavnici je zamrznila in ko sem zjutraj hotel odpreti vrata se je ključavnica zlomila. En teden sem vstopal v avto po GTAjevsko (skozi sovozniški sedež), preden sem dobil novo ključavnico za 10eur. Še zmeraj mislim, da je vsaj malce kriv Rockwell-Collins, ki izdeluje ključavnice. Lahko bi ko naredilo bolj robustno. Glede na to, da ista družba dela pristajalne mehanizme za Airbuse in Boeinge, upam, da se tam bolj potrudijo.
- 2013: Vulkanizer s kruljavima rokama mi je s ključem nehote zlomil zavorne cevke, tako, da je dekle za sabo spustila curek hidravljične tekočine na poti domov in seveda doma komaj zavrla dovolj, da se ni zaletela v garažna vrata. Krivda: 50-50. Vulkanizer, ker je neroda. Renault, ki tako vitalen del kot so zavorne cevke izdeluje iz podobne plastike kot igračke iz kinder jajčk. Strošek: 50eur (skupaj z novim oljem).
- 2016: Termostatski ventil. Ker se je pokvaril ni spustil vode po sistemu in motor se je začel pregrevat, ko sem stal na mestu (pri vožnji je veter poskrbel za odrešitev). Avto mi je na ljubljanski obvoznici enkrat, ko se je ravno začelo poletje skoraj zakuhal, ko sem bil ujet v koloni povzpetnikov iz periferije, ki se vozijo v Ljubljano po dnevno mezdo. Prej sem mesec dni vedel za napako, a ker je bilo dovolj mrzlo sem bil preveč len, da bi ga zamenjal. Dekle je mojo lenobo skoraj plačalo z življenjem. Menjava z delom: 40eur.
To je zaenkrat vse. Zanimivo so nenačrtovani stroški za vzdrževanje deklice skupaj nanesli skoraj 400eur od leta 2007 do danes, kar za 19 let nič kaj butične uporabe kar vredu. Na drugi strani mi je Proton katerega sem vozil prej stal 0 evrov nenapovedanih stroškov. A na drugi strani je dekle nepredstavljivo bolj udobno (sploh zadnja klop je predsedniško udobna), tiho in neskočno manj čefursko (nikar me ne imejte za rasista, čefur ni nacionalna označba!) od Protona. Poleg tega Renaultov K7M porabi liter manj življenske tekočine islamskega džihada od Mitsubishijevega 4G15.
Danes ko jo gledam na parkiriščih, ko se ji približujem, mi je zmeraj bolj všeč v svoji posebni svetleče beli barvi in karakternih znakih uporabe (med drugim ima grdo zlomljeno vetrobransko steklo, ko ji je leta 2011 na sprednji stranski lok padel strešnik iz stare hiše). Leta 1995 ko sem listal Avto Magazin in prvič videl Megane Mk1 sem vihal nos, češ kako dolgočasen avto je spesnil Patrick Le Quément (in to le leto po tem, ko mu je brilijantno uspela Laguna MK1). Ampak Patrick je vedel kaj dela (tako kot vsi moški, ki nosijo brke, kajti moški, ki ima brke se nikoli POVSEM ne moti (primer: Freddie Mercury). Dizajn se je lepo staral in danes dekle kljub letom in znakom uporabe ne izgleda tako zelo slabo. Očitno konzervativne oblike skozi čas pridobijo določeno patino.
Plani za prihodnost:
- menjava jermena (100eur z delom)
- menjava olja (3.2 litra najcenejše supermarket polsintentike na 15.000km)
- odprava občasnih francoskih šlamparij
- vožnja
- še več poziranj s poševnookimi dekleti
- dajanje psiholoških nasvetov zabredlim dušam, ki si želijo uničevati izgled in vozne lastnosti svojih avtov z odurnim nižanjem podvozja
- dajanje psiholoških nasvetov blaznežem, ki kromirane značke in napise avtomobilov presprejajo v mat črno barvo
Zanimivi pripetljaji:
Avto nima klime in poleti zna biti vožnja dokaj peklenska. Enkrat sredi poletja, ko je sonce pripekalo pri 35 stopinjam sem na morje peljal zraven eno študentko iz prevozi.org pa mi je milo rekla: "Prosim a lahko malce odprem okno, jaz se bom zadušila!" Seveda sem ji dovolil. Na koncu ji niti nisem zaračunal 1€ dodatka na večjo porabo bencina zaradi zračnega upora. Vem, vem... preveč sem prijazen.
Spet drugič sem pobral potnico v Grazu na železniški postaji. Vedela je, da jo bom čakal z belim Meganom. Pa je stala pred avtom, ne da bi se usedla vanj. Moral sem ji pomahati, da je končno videla, da čakam njo. Ko se je usedla sem ji rekel: "Pa saj sem vam rekel. Beli Megane!" ... Ona pa: "A to je Megane? Takšnega Megana pa še nisem vid'la!" Hihi. Prisrčno. Itak da ga ni, saj so take delali še preden sta steklenica konjaka in kontracepcijska brezbrižnost poskrbeli za njen obstoj.
- Proti fiču je prava vesoljska ladja
- Skupaj z dedkom Renault 9
- Dedek in vnuk od zadaj
- Z vnukom Megane MK3
- S poševnooko od spredaj
- S poševnoooko od zadaj
