AVTOMOBILIZEM.com

No skratka, danes je prelep deževen dan, popoln za zapravlanje časa in kakšen spis o projektu, ki se mi po eni strani še zmeraj nalahoma toži po njem. Se pa vseeno vprašam če se mi ma po čem tožit. Projekt je splaval po vodi zaradi razloga, ki je boljši kot katerikoli drug. A vendar mislim, da ni nič slabega če vse dogodivščine zberm v eno temo, obnovim dogodke, ki so se dogajali tekom lanskega poletja.

Vse skupaj se je začelo z oglasom na renault forumu. Nek gospodič iz Jesenic (se opravičujem, sem pozabil za koga točno je šlo, samo če me spomin ne vara je bil njegov nick nekaj na R) se je moral znebiti in opustiti projekt menjave motorja. Pisalo je "Podarim 1.8 16v". Tega naslova ne bom pozabil nikoli. Tukaj se vsa zgodba tudi začne. Bil sem star 17 let, brez izpita, brez avtomobila, brez izkušen. Vse kar me je vodilo pa je bil varnostni vijak.

Spomnim se, ko sem bil še res res majhen, je imel sosed v Trbovljah pri starih starših Clio 1.8 16v z vetrnicami. Bel, prelep... Takrat je bil še nov, popolnoma nov. Nimam pojma kaj me je pritegnilo, samo tist čudn vijak na pokrovih šraufov mi je bil neznansko všeč. Tudi tista bula na haubi ni bla švoh. No in TA model mi je še zmeraj neizmerno pri srcu. Nikoli pa si nisem zamisilil niti v najboljčudnih sanjah, da bo takšen avtomobil nekoč moj.

Aja kje smo že ostali, pri motorju torej. No, ker me je mehanika že od nekdaj zanimala (za to je tudi vzrok, ki ga bom kasneje razložil) sem bil zelo zainteresiran za ta motor. Telefonska številka je bila na dnu oglasa, in ni bilo 5 minut, da je nebi zavrtel. Le do telefona sem moral priti. Pokličem in prijazen gostpodič se oglasi. Študent v primorju, doma iz Jesenic mi pove, da je motor na mojo srečo še na voljo, vendar ga dobi tisti, ki prvi pride. Dobro, povem mu da ga pokličem pozneje saj sem moral nekako urediti še prevoz motorja in odpravo na primorsko. Pokličem prijatelja andreja, ki ima na avtu kljuko in mu na kratko obrazložim za kaj se gre in pri čem smo. Seveda mi je prizkočil na pomoč in že naslednji dan smo se odpravili. Vendar mi je spet na čevelj stopila nova težava. Rabimo prikolico. Kličem drugega prijatelja, ki je imel prikolico ob obnovi njihove hiše. Dobro, sledi še en telefonski pogovor, ki pa se je končan najprej nekoliko skeptično. Prikolica je bila posojena v vnanje gorice in se bo poizkušal zmeniti, da si jo izposodimo za en dan in vrnemo nazaj. Kul, naša je...

No naslednji dan, takoj po službenih in šolskih obveznostih smo se odpravili iz Ljubljane. Naša druščina je postala večja še za enega člana. Na morje smo krenili trije. Pot nas je vodila najprej v Vnanje Gorice. Vse bi bilo vredu, če bi našli to hišo. Tudi hišne številke ni blo od nikjer. Dobr no, sej se bomo že znajdl. Ampak vseen po tavanju po tistmu okolišu raje pokličemo prijatelja, da nam še enkrat točno pove kam je potrebno iti. No končno le najdemo ...




S prikolico smo se lahko le podali proti morju. Do Unca po stari magistralki, potem pa na avtocesto. Prikolica se je presenetljivo dobrno obnesla na cesti, nobenenga poskakovanja ali zavijanja po cesti. Tudi pri večjih hitrostih je bila zelo stabilna. Počasi se nam je začel odpirati pogleda na primorje in slovensko morje.




Pred izolo pokličem tipa, ki nas počasi vodi do blokov proti plaži do mesta kjer smo se dobili. Biv je prou fajn poba, kr dost stvari je vedel. No ja nazaj k motorju. Nahajal se je nekje nad Fieso. Spomnim se, da je bilo nasproti te garaže neko gradbišče, gradbinci so nas gledali kot čudo čudes, ko smo motor nalagali na prikolico. Takrat se mi je zdel težek kot sam hudič.
No in da sedaj obrazložim zakaj je bil motor dan v dar. Ta fant je imel motor pri prijatelju, saj je bil sam kot študent doli. Ker pa je zasedal garažo so po nekem času starši rekli, da ga je treba spraviti stran. No in tako je padel v moje roke. F7P torej...







Nadaljevanje sledi prihodnjič

Spet nas bo po malem rajcal A si spet zamenjal projekt če sem prav razumel?

Vglavnem vso srečo!

to bo se zanimivo... komej cakam nadaljevanje.. :P

Škoda da je projekt propadel.. bom temo spet pogledal čez kake pol leta, ko boš vse do konca napisal :P

sam res kaj je zdej to.. en let al kok se fukas s tem projektom zato ta bos zdej koruzo v pusko vrgu? shit. za v pusko je municija ne pa koruza.

dokoncej ta jebeni projekt k ti je slo kr lepo.

to mi je všeč...da se dogaja...da je kej pamtnga za prebrat na forumu
sam škoda da si opustu projekt upam da imaš dober razlog
pa hitr napisat naprej

No čakte no, ne bit neučakani. Se pa "williams" rihta do konca no, d nebo panike Tist projekt k ga mam zdej je 1.8 16v v 2.0 williamsa

Dolgčas je huda reč. No torej kje smo že ostali? Najprej lahko malo o meni in začetkih glede šraufanja in nasplošno tehnike. Že ko sem bil majhen so mi bili avtomobili blizu. Takrat smo še živeli pri starih starših v dvojčku s sorodniki na drugi strani. Mamičin bratranec je bil čisto vedno po službi v garaži. Imel je jugota, jugota ki ga je kupil od sorodnice in nato se je začelo. Vse popoldneve je prebil v garaži, ga počasi rastavljal in pripravljal vse dele zanj. Jaz kot 3 leten deček sem seveda vse to z največjim zanimanjem spremljal. Avtomobil je bil na novo pobarvan pri sosedu, ki je bil ličar bol ljubiteljsko. Še sedaj se spominjam, kako sem takrat gledal v tisti motor kot v deveto čudo sveta. Bati, blok, glava... vse to je bilo nekaj povsem novega. Za majhnega dečka, lačnega novih stvari. V tisti garaži sem prečepel prav vse vikende. Njegovi kolegi so bili tudi zmeraj zraven, a se nisem na to prav nič oziral. To me je in me še zmeraj neznansko zanima. Kako ubistvu deluje potujoči stroj na štirih kolesih. Je to le nekaj kar tiktaka kot ura ali stoji za tem mnogo več? Z leti sem bolj in bolj spoznaval čare avtomobilizma. No tudi stric, ki je takrat še živel z nami, je bil kar aktiven. Tako kot mnogi mladi v tistih časih je on razbil veliko avtomobilov. Imam tudi še nekaj posnetkov ko še v plenicah poizkušam odšraufati kolo, vendar sem malo prekmalu hotel začeti s tem. No imel je tudi kadeta... kakšnega se ne spomnim ravno najbolje, vendar tisto je šlo... ohja šlo je... čez nekaj časa v graben ob cesti.


No ja vrnimo se spet k avtu. Ko smo motor naložili, se mi je celo pot smejalo. Končno sem dobil tisto kar sm si vedno želel. No, ne ravno tisto, vendar bo še toliko slajše, saj bo avtomobil na zunaj povsem serijski. Medtem sem se zamislil in vprašal samega sebe: "Kam vendar bom dal ta motor?" Avtomobil, ki sem si ga lastil je bil renault clio 1.4 RT s klimo. Definitivno se ni izplačalo žrtvovati klime za menjavo motorja. Torej sem že naslednji dan začel pohajkovati po spletu za oglasi. Najprej mi je v oči padel nek clio iz celjskega, rumene barve. Bil je zalete s sprednje strani. Vnema, ki me je gnala je kar sama narekovala naj pokličem lastnika in ga vprašam. Ojej.... pa smo spet s poti. No ja... Vračali smo se in tako kot za proti primorski smo tudi za nazaj izstopili pri cestninski postaji unec in krenili proti planini na staro magistralko. Vsi veseli, da bomo imeli poleti kaj početi. Pot je potekala resnično lepo, prikolica ni poskakovala, motor je ostal dobro pritrjen vse do Ljubljane. Na vrhniki je bil prijatelj Rok zmenjen z njegovo kolegico, tako da smo se tudi tam malo zadržali, odšli na pijačo. Za Vrhniko pa so nas dobili. Kar naenkrat začne policist mahati z "liziko". Ustavimo, policist pristopi in voznika prosi za dokumente. Po izročilu ga "povabi" do policijskega vozila. Kar nekaj časa ju ni bilo. Nakar le pride z eno "piko" manj. Prekoračili smo hitrost, namesto 50 smo peljali nekaj čez 60 ali 70. Še preden smo se poslovili pa je začel hoditi okoli prikolice. Vsi trdi, saj le ta ni imela a testa, smo čakali in upali, da ne bo nič. No policist pride ponovno do nas in vpraša: "ta prikolica je vaša kajne?" Seveda smo pritrdilo odvrnili, ker je imela tretjo tablico. Zaželi nam srečno vožnjo in odpeljali smo se naprej. Meni so se noge še zmeraj tresle. Zakaj, ne vem ampak zmeraj kadar je bilo kakšno neprijetno srečanje z modrimi se mi to dogaja.




Motor smo peljali k mojim starim staršem, saj imam tam prostor pod streho. Motor smo raztovorili in se po prijetnem ali pa mogoče malo manj odpravili vsak svojo pot, domov. Andrej je še spotoma odpeljal prikolico nazaj v Vnanje Gorice. No od tu naprej se začne, kako smo prvo rastavili motor. Začelo se je tudi iskanje darovalnega vozila.

res lepo napisano. me prav zanima kaj bo nasledno poročilo

lepo si tola napisov čakam nadaljevanje :P

PS: za avtorske pravice se bova pa še zmenla

androkol je napisal/-a:lepo si tola napisov čakam nadaljevanje :P

PS: za avtorske pravice se bova pa še zmenla

Terminator? :P

Moz, to je lepse brat kot katerokoli knjigo...

pol pa ti še nisi knjige bral... joke

res je užitek brat, lepo pravilno slovnično, prijazno očem, projekt pa že tk spremljam dlje časa, za willamsa..

specjalnu da si se odlocu napisat zgodbo o tvojih zacetkih in o tvojem prvem avtu. svaka cast. js sm cist not padu. kumej cakam nadaljevanje.

Hej, tole se pa ravo tako zanimivo bere kot Rebelde

Resno, že dolgo nisem ničesar objavil, sedaj mi pa žilica ni dala miru. Prosim, nadaljuj čim prej!!!

zdej je pa zunej prou prijetn za šraufat, tko d gremo lah spet mal pogledat v našo pisno prigodo. Torej motor je bil na varnem. Po vsem skakanju naokoli, telefonih in živčni vojni, češ... bo kdo prišel prej? Motor je bil videti vredu, rolca in šponar sta bila nova, a na menjalniku je bil diferencial uničen. V kolikšnji meri je bilo težko reči. Zobnik leve polosi je dejansko odtrgalo, polomilo. Dejstvo je, da o motorju nisem imel pojma, kaj in kako se je z njim delalo/ravnalo. Tako, da pred vgradnjo ne bi bilo slabo opraviti servisa in motor temeljito tudi odznotraj pregledati.
Preden se lotimo stvari je zmeraj treba imeti: 1. orodje, ki sem ga imel, edino pri moment ključu se je zataknilo, saj ga nisem imel, investicija v to pa tudi ni bila poceni. To sem si navsezadnje sposodil pri sosedu. Druga stvar so rezervni deli, razna tesnila, tesnilna masa, olje, ... To mi je manjkalo. In z veliko mero sreče in naklučja se je naslednji dan zvečer ponovno na renault forumu pojavil oglas "prodam tesnila za 1.8 16v". Kot zmeraj do sedaj sem ga nemudoma poklical. Zmenili so se za ceno, ki je bila nenormalno ugodna. Bil je iz celja, tako da sem moral le po material. Dogovorila sva se da dvignem vse skupaj naslednji teden. Torej del skrbi je bil odveč. Se mi je pa že od samega začetka porajalo drugo vprašanje...
Kam naj dam motor? Bilo je potrebno najti avtomobil, ki bo primeren vozilu. V italiji je bilo precej školk ventilarjev, v sloveniji se je pa njihova cena gibala okoli bivših 500 tisočakov. Najbolj spremenljivo glede financ bi bilo kupiti kakšen 1.4 RT zaradi opreme, električnih stekel, električnih ogledal... itd. Pa tudi menjalnik bi lahko uporabil. To se je tudi zgodilo. Iskal sem predvsem že prej omenjene modele, spredaj rahlo zaletene. In končno le naletim na enega. Ponovno iz Celja, kar bi bilo tudi super glede prevoza, še spotoma poberem dele za motor. Avtomobil je bil na zunaj kot nov, oprema točno takšna kot sem jo hotel, metalik sive barve. Je pa naletel na tovornjaka, tako da je bilo potrebno menjati haubo, odbijač je bil cel, luči razbite, tudi blatnika sta bila neuporabna. Za kupno ceno je bil več kot ugodna ponudba, tudi motor je kar lepo predel No, to so bile informacije, ki sem jih dobil po telefonu. Ko je odločitev padla, da uzamem tega cliota mi je manjkalo samo še to da smo ga šli iskat. Spet smo odšli v času po službi, tako da tudi gužva ni bila ravno prizanesljiva do nas. Najprej smo na Rudniku zapeli prikolico in se odpeljali po obvoznici proti avtocesti za Celje. Prikolica je bila nad 100km/h presneto neobvladljiva. Močni sunki so zelo vplivali na njeno pot in obnašanje. Sicer pa.. dobili smo se med žalcem in celjem ter avtomobil na velikem dvorišču zapeljali na prikolico.






Medtem, ko je šel lastnikov prijatelj narediti prepis smo mi počakali v lokalu. In bolj kot smo ugotavljali da bo potrebno avtomobil nadgraditi na zavorah in tudi kakšna ojačitev nebi bila švoh, bolj in bolj sem dojemal, da me čaka še kar nekaj dela.
Tako, kmalu sem imel končno narejen prepis mojega pravno prvega avtomobila. Kot sem že rekel smo morali še po tesnila, teflone in semeringe za moj motor. Meeting point je bil pred merkurjem v celju. In mi kot mladi fantje iz ljubljane... no iskreno povedano se nam ni prav dobro sanjalo kam in kako je najlažje priti do tja. Kot zakleto smo ubrali verjetno najbolj zafrknjeno pot čez center celja. S prikolico (ja širooooooooko) smo le nekako prišli po tisti tlakovani cesti mimo ene cerkve na cesto, ki pelje mimo železniške proti merkurju....

Več prihodnjič ops:

jojjjjjjjjjj
zdej moramo cakat
samo res dobro napisano

na ta način pol saj kdo sodeluje v temi in ta ne sameva

Majo Renault fani neko "žilico" za pisanje ne.. čakam nadaljevanje

Glede na to da sem iz celja mi res ni jasn kak si glih to cesto nasel za pot do merkurja ker je merkur tko 500 m od avtoceste :P ..svaka vam cast da ste prikolco zvlekl tam mim