Testi

Dacia Duster 1.5 dCi 4×4 Laureate – Omelo

Poraba 7,6 l/100km Največja hitrost 168 km/h Cena 19.535 eur
Plusi
  • ugodna cena osnovnega modela (štirikolesni pogon in dizelski agregat)
  • preprosta zasnova
  • ergonomsko izboljšava notranjosti napram predhodniku
  • udobno požiranje neravnin
  • solidne motorne zmogljivosti
  • nadomestno kolo originalne velikosti
  • avdio navigacijski sistem MediaNav
Minusi
  • določene ergonomske nedoslednosti (neosvetljene tipke na volanu, skrit gumb za nastavitev zunanjih ogledal, podatek o zunanji temperaturi skrit v meniju potovalnega računalnika, hupa v obvolanski ročici, …)
  • slab bočni sedežni oprijem
  • anemičen volanski mehanizem

Je nadvse učinkovit, s svojo ceno izjemno konkurenčen in po novem tudi bolj ergonomski. Odličen je tudi zaradi tega, ker ga lahko uporabljamo skorajda povsod in zna doseči še tako težko dostopna mesta. Za njim se dviguje veliko prahu, zatorej je priporočljivo, da ga po uporabi operemo pod tekočo vodo. In ne, na tokratnem testu nisem preizkušal električnega omela za prah »Duster«, temveč romunsko-francosko »omelo« v obliki prenovljenega Daciinega Dusterja.

Sladkor v prahu

Ko se je pred slabimi štirimi leti na trgu pojavil Duster, Daciina interpretacija športno uporabnega vozila, se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Postal je namreč prvi model romunske znamke, ki je bil tudi največjim skeptikom vsaj malce všečen in bi vanj sedli celo sredi belega dne! In če so vse do tedaj Daciini avtomobili s svojo obliko vzburjali toliko kot namizni toaster »Elta«, pa je Duster s svojo zunanjostjo deloval bistveno bolj simpatično in osvežujoče. Saj je že s svojo robatostjo nakazoval, da v popolnem nasprotju s čedalje množičnejšo falango novodobnih »poženščenih« SUV-jev, z njim ni potrebno ravnati kot s predstavnicami nežnejšega spola v obdobju predmenstrualnega sindroma.

Po štirih letih ter po skorajda 850.000 prodanih Dusterjih (kar je skorajda trikrat več od vseh prodanih plošč skupine Čuki), so se Francozi letos odločili, da ga je potrebno vseeno malce osvežiti. Ker pa njegova zunanjost še nikakor ni potrebovala bolj drastičnih popravkov, so se Renaultovi »kuharji« odločili, da mu dodajo zgolj kakšne »cukrčke«, ki bi ga vsaj toliko polepšali kot rahel ščepec sladkorja v prahu na babičinih flancatih. Tako je po faceliftu pridobil sladostrastnejše strešne nosilce ter mikavnejšo sprednjo masko z več kroma, ki sedaj deluje še bolj nevarno. Pa četudi je slednja delovala že pred prenovo dovolj strahospoštljivo, kar je pred časom uradno potrdil tudi konzorcij Euro NCAP, ko je Dusterjevi maski podelil neslavno titulo »pešcem neprijazna«.

Čokolada v prahu

Francoski »kuharji« pa so se tokrat malce več časa pomudili v Dusterjevi notranjosti ter ga oplemenitili z nekaterimi domislicami. Tako bodo dosedanji vozniki Dusterja brž opazili drobcene ergonomske izboljšave, ki znajo razveseliti podobno kot nežen posip dišeče čokolade v prahu na kapučinu. Pa najsi gre za stikala električnega pomika stekel, ki so končno(!) nameščena na vratih, za manj »otročja« upravljala klimatske naprave, za dokaj uporabne predale na armaturni plošči ter nenazadnje tudi za zadnjo prtljažno polico s praktičnim utorom, ki nadomešča dosedanji rolo, ki je deloval vsaj tako ceneno kot babičin plastificiran namizni prt, potiskan z belimi marjeticami.

A brez skrbi, pri prenovi notranjosti nikakor niso pretiravali toliko, da bi kdorkoli zbolel za sladkorno boleznijo! S svojo preprosto notranjostjo, ki se še vedno ponaša z obilico trde, a trpežne plastike, romunski »džip« še vedno izkazuje, da je prvenstveno delovni stroj, pri katerem bi bila kakšna sodobna asistenčna novotarija toliko nujna kot navigacija Garmin v buldožerju.

A bi znala tokratna »čokolada v prahu« tudi malce zagreniti zaradi precej slabega voznikovega položaja za volanom (nenastavljiv volanski obroč po globini), kakor tudi zaradi podatka zunanje temperature, ki se uspešno skriva med ostalimi podatki potovalnega računalnika ter zaradi nekaterih ergonomskih reliktov, ki smo jih bili vajeni pred dvajsetimi leti v Renaultih (skrita hupa v obvolanski ročici). Še najbolj pa bo zagrenila ob dejstvu, da je potrebno za kolikor toliko »kulturno« opremljenega Dusterja dodatno seči v denarnico. Pa najsi gre za tolikšne samoumevnosti kot so tempomat z omejevalnikom hitrosti (155€), zadnji parkirni senzorji (205€) ter električni pomik zadnjih stekel (105€). Pri tem pa se lahko končna cena Dusterja že nevarno približuje tistim sferam, kjer je že moč najti kakšnega novodobnega ter ženinim očem prijetnejšega SUV-ja.

Vanilija v prahu

Po bankrotu romunske tovarne ARO, leta 2006, ki je bila specializirana za izdelavo terenskih vozil (njihov model ARO 10 je bil na nekaterih trgih celo poimenovan kot Dacia Duster), so našli Romuni kasneje v francoskem Dusterju edino dovolj poceni terensko alternativo, s katero se lahko sedaj dokaj uspešno prebijajo do najbolj od boga pozabljenih zaselkov v Transilvaniji. Pa četudi zaradi pomanjkanja reduktorja ne moremo govoriti o povsem klasičnem terencu. A slednjega vsaj malce nadomešča dokaj kratko izračunana prva prestava, kar bi sicer moralo povsem zadovoljiti 99% novodobnih Indiana Jonesov.

Vendar pa se je, za razliko od predpotopnega modela ARO 10, ki je bil še manj zanesljiv od kitajske replike kvarčne ure iz pralnega praška, preizkušena Renaultova in Nissanova tehnika v Dusterju do sedaj izkazala za dovolj prepričljivo. Tako so se Renaultovci lotili še zadnjih malenkosti (ki so bile rahlo moteče pri predhodnem modelu), z namenom, da bi dosegli vsaj tako dober končni priokus, kot ga ustvari ščepec vanilije v prahu, zamešane v polnomastnem jogurtu. Pri tem so občutno izboljšali zvočno izolacijo notranjosti ter dodali nov in sodobnejši TCe agregat. Povsem pri miru pa pustili klasični Renaultov dizelski dCi motor s 109 konji, ki se je vrtel v tokratnem testnem avtu. Zaradi svojega uporabnega navora pri nižjih vrtljajih je najverjetneje še vedno najbolj optimalna opcija v Dusterju, četudi nikakor ne mara previsokih vrtljajev, kjer njegove performanse pričnejo opazno pešati.

Nissanov preklopljiv štirikolesni pogon (2WD, avtomatski 4WD ter zaklenjen pogon v razmerju 50:50) deluje v običajnih razmerah še dovolj zanesljivo in zaradi dobrodušnega vstopnega (30º) in izstopnega (35º) kota avto pripelje precej daleč po terenu. A se zna končni priokus po vaniliji tudi malce pokvariti, saj je ob vklopljenem avtomatskem načinu na spolzki podlagi moč občutiti zakasnjen vklop drugega para koles, česar ne opazimo pri štirikolesnih sistemih prominentnejše konkurence, ki so le hitrejši in bolj nezaznavni. Še največ ponarejenega okusa po umetnem vanilinu pa ponuja volanski mehanizem, saj volanski servo pri hitrem sukanju za odtenek preveč otrdi in hkrati ne ponuja prave povratne informacije.

Chanometer

Že star vlaški pregovor pravi, da se za zanimivimi avtomobili vedno praši. Tako se tudi za Dacijinim Dusterjem prav konkretno kadi že vse od njegove predstavitve dalje. Pa ne zaradi kakšne sumljivo smrdeče prežgane plastike pod havbo ali kakšne luknje v izpušni cevi, kot se je to običajno dogajalo pri Dacii 1300!

Ne, Daciin »prašnikar« že štiri leta zelo uspešno prepričuje, poleg gozdarjev, lovcev in najbolj fanatičnih članov gobarsko mikološkega društva, tudi vse ostale ljubitelje vožnje po neokrnjenih kolovozih, da je moč kupiti povsem novega štirikolesno gnanega terenca za ceno povprečno motoriziranega in opremljenega Golfa. Saj smo pred tem lahko pogledovali le k drobcenemu primerku, pri katerem si imel precejšnje težave, kam pospraviti vse košarice nabranih jurčkov (Fiat Panda 4×4) ali pa k avtomobilskemu eksponatu, ki bi si že pred štirimi leti zaslužil častno mesto v Slovenskem lovskem muzeju v Bistri (Suzuki Jimny).

Po tokratni kozmetični prenovi, ki se je Dacijinega »omela« dotaknila ravno v tistih segmentih, kjer je še do nedavnega malce šepal, pa bi znal sedaj dokončno pomesti tako s čedalje bolj izginjajočo terensko konkurenco v tem cenovnem razredu, kakor tudi s čedalje bolj izginjajočimi predsodki o tej francosko-romunski znamki.

Več o prenovljenem Dusterju na uradni strani.

Tekst: Chan. Foto: Gašper Pirman.

Rezultati testa

  • Pogonski sklop
    Če bi si Dusterjev duhovni predhodnik ARO 10 lastil Renaultov 1.5 dCi agregat ter Nissanov štirikolesni pogon, bi ga najverjetneje vozil še sam Ceauşescu.
    8
  • Notranjost
    Za razliko od podobno zasnovane notranjosti v Sanderu, pa Dusterjeva zbuja bistveno več simpatij, saj nekako bolj spada k osnovni filozofiji avtomobila. In je hkrati dokajšnja osvežitev v času čedalje bolj »polikanih« SUV-jev.
    7
  • Opremljenost
    Čeprav je spisek opreme deloval, kot da bi ga povlekli iz 10 let starega Renaultovega arhiva, pa je bil testni primerek skorajda polno opremljen po trenutni Dacijini lestvici. Ter te hkrati opomni, da kaj več niti ne potrebuješ ...
    9
  • Vozne lastnosti
    Zaradi svoje dokaj robustne zasnove ter udobnega požiranja lukenj, ki se jih ne bi sramovali niti na običajnih romunskih cestiščih, te mika, da ne bi nikdar zapustil makadama.
    8
  • Gospodarnost
    Simpatičen je pogled na cenik osnovno opremljenih primerkov, kakor tudi na kar 7-letno (oziroma do 100.000 km) podaljšano jamstvo (ki pa je vezano na financiranje).
    8
  • Zmogljivost
    Zaradi presenetljivo nizke teže vozila, najmočnejši Renaultov dCi v Dusterjevi ponudbi deluje dovolj suvereno. Pa saj kakšna močnejša motorizacija, s katero bi lahko brzeli 230 km/h po avtocesti, Dusterjevi filozofiji nekako niti ne pristoji.
    8
  • Sklep
    Dacia Duster, kljub najnovejši prenovi, k sreči nikakor ni prešel v razred čedalje popularnejših modnih SUV-jev, ki delujejo kot kakšni dizajnerski Alessijevi čajniki »Kettle« na kolesih. Lepi so že, lepi, a kaj, ko se njihovim lastnikom vedno trga srce, ko se med običajno uporabo umažejo!
    8

Tehnični podatki vozila

cena testnega vozila (€) 19.535
dolžina × širina × višina (mm) 4.315 x 1.822 x 1.695
dovoljena masa vozila (kg) 1.875
emisija CO2 (g/km) 135
garancija (splošna/prerjavanje/mobilna) 3 (100.000km); 7 ob financiranju/12/3
gibna prostornina (cm3) 1.461
kompresija (1:) 15,7
masa praznega vozila (kg) 1.325
medosna razdalja (mm) 2.674
menjalnik/pogon 6-stopenjski ročni/preklopljiv štirikolesni
največja hitrost (km/h) 168
največja moč (kW/KM pri vrt/min) 80/109 pri 4.000
največji navor (Nm pri vrt/min) 240 pri 1.750
namestitev motorja spredaj prečno
napake med testom
obračalni krog (m) 10,4
osnovna cena vozila (€) 17.500
pnevmatike 215/65 R16
poraba goriva na testu (l/100 km) 7,6
poraba goriva po ECE (l/100 km) 5,7/4,9/5,1
pospešek 0-100 km/h (s) 12,9
prostornina posode za gorivo (l) 50
prostornina prtljažnika (l) 408-1.570
število valjev/ventilov 4/8
vrsta motorja turbodizel
vrtina × gib (mm) 76 x 80,5
zavore spredaj/zadaj kolutne / bobnaste
Prikaži več Skrij

Mnenja uporabnikov

12 komentarjev za "Dacia Duster 1.5 dCi 4×4 Laureate – Omelo"


igork
10 leta 2 meseci nazaj

A nima spodnje zaščite motorja, da je motor tako umazan?

ironmaiden
10 leta 2 meseci nazaj

sx4 še delajo…hja nevem pa če je v istem rangu….

ironmaiden
10 leta 2 meseci nazaj

suzuki sx4 še delajo……

gasolinedream
10 leta 2 meseci nazaj

Ga ne delajo več.

 
Volvo V60 D4 Summum – Samozavest serijsko
Volkswagen Golf GTD – Nič več sam