Tema: OLJA IN MAZIVA
Aleš Arnšek
Na uvodni pogovor z vsakim od naših strokovnjakov se odpravim z nekaj treme. Moje znanje o posameznem področju je, v primerjavi z njihovim, povsem zanemarljivo. Ampak potem si vedno znova rečem: "Saj s strokovnjaki se pogovarjamo zato, da se kaj naučimo." Prav zato bomo v naslednjih mesecih enako možnost dali tudi vsem vam.
Moj tokratni sogovornik je bil Aleš Arnšek, vodja programa olj in maziv v Petrolu. V naši največji energetski družbi je pred več kot petnajstimi leti začel z delom v tehnični službi, kasneje pa se je v sklopu interne reorganizacije preusmeril še v prodajni del posla. Kot magister strojništva se je z enakim področjem ukvarjal že med študijem, njegova specializacija pa so bila biološko razgradljiva maziva.
Področje avtomobilizma oz. maziv za vozila (osebna, tovorna …) predstavlja le del področja olj in maziv, vanj znotraj Petrola spadajo še industrijska maziva, bazna olja in aditivi. Petrol trži program olj in maziv pod lastno blagovno znamko, pri čemer gre za izdelke priznanega proizvajalca Texaco, s katerim sodelujejo že od leta 1994.
Navzven potrošnik nima občutka, da se na področju olj in maziv s časom kaj dosti premika, pa je res tako?
Nasprotno, gre za izjemno dinamično področje, ki se neprestano spreminja. Pri Petrolu tržimo določena maziva pod enakim nazivom že vrsto let – če vzameva za primer Petrol Garant: na trgu je že od leta 1994, a je njegova tedanja sestava povsem neprimerljiva z današnjo, saj je vsakič znova prilagojena aktualnim motorjem na trgu. Potrošnik si za informacijo lahko ogleda podatke na embalaži, pri čemer nekatere najpomembnejše lastnosti vedno primerno izpostavimo na prednji strani.
Kje je največja razlika med tedanjimi in današnjimi olji, kaj se je v razvoju najbolj spremenilo?
Spremenilo se je v bistvu vse. Mazila so v osnovi narejena iz dveh glavnih komponent: baznih olj, torej osnove, ki predstavlja okvirno devetdeset odstotkov sestave, in aditivov, ki izboljšujejo osnovne lastnosti baznih olj. V tem času so se aditivi popolnoma spremenili, saj so povsem drugačne zahteve avtomobilov: zmanjšala se je prostornina oljnega karterja, podaljšal se je interval menjave … Da današnje olje vse to prenese, mora imeti boljšo zaščito proti oksidaciji, boljše delovanje ali večjo vsebnost aditivov, ki vplivajo na zmanjšanje trenja in obrabe. Konec koncev so se morala izboljšati tudi sama bazna olja, s časom so postala kvalitetnejša, bolj čista – iz osnovnih mineralnih olj grupe I se je trend preusmeril na olja grupe II, kamor spadajo hidrokrekirana olja, in na sintetična olja. Na kratko, razvoj motorjev usmerja razvoj olj.
Kakšno vlogo so imele pri tem okoljevarstvene zahteve?
Tudi, a ne zaradi samih olj – izrabljeno olje je bilo vedno potrebno odstranjevati nadzorovano. Še največji vpliv na sestavo olj so imele s tega vidika vgrajene naprave za čiščenje izpušnih plinov (after treatment), ki so občutljive na žveplo, fosfor, sulfatni pepel (SAPS: Sulphated Ash, Phosphorous, Sulphur) – torej najbolj tipične elemente, ki so škodljivi. Zaradi tega so se morala prilagoditi tudi določena olja in govorimo o vse večji uporabi tako imenovanih “low-SAPS” olj. Na tem mestu velja omeniti še trend k nižji viskoznosti olj. Če je bilo pred petindvajsetimi leti olje 15W-40 tipično olje in 10W-40 dobro olje, lahko danes za slednjega rečemo, da je že dodobra zastarelo, trendi pa gredo v smer 5W-30, oW-20 … Preko uporabe primernega maziva namreč lahko deloma vplivamo tudi na zmanjšano porabo goriva.
Mislite, da so porabniki seznanjeni s pomenom oznak na motornih oljih?
Upam, da so … (smeh). Rekel bi, da bistveno bolj kot pred leti. S časom se je po mojem mnenju precej izboljšalo znanje potrošnikov, ob tem pa se je ponudba olj, z nekdanjih treh, s katerimi smo praktično lahko pokrili vse povpraševanje, povečala na deset do petnajst vrst olj. Poleg tega vsak od proizvajalcev vozil danes priporoča “svoje” olje.
Se vam zdi, da se uporabniki – iz strahu pred izgubo garancije ali neznanja – večinoma odločajo za nakup “originalnih” olj, sploh kadar ga je potrebno dodati? Kako je ob menjavi celotne količine olja?
Med proizvajalci maziv praviloma velja tihi dogovor, da se olja med sabo lahko mešajo, prav zaradi dolivanja. Za “prvo pomoč” bo tako dobro tudi drugo olje. V splošnem pa velja biti pozoren in dodati tisto vrsto olja, ki ustreza obstoječemu, pri čemer niti ni toliko pomembna blagovna znamka, kot sestava motornega olja. Dandanes je z malo truda moč priti do vseh informacij o priporočenih oljih s strani proizvajalcev. Ob menjavi olja pa po našem mnenju ni nobene omejitve glede zamenjave olja. V začetku sicer lahko pride do nekoliko povečane porabe olja, saj po daljši uporabi ene vrste olja v motorju nastanejo obloge, ki v določeni meri tudi tesnijo, po zamenjavi olja z drugim pa lahko pride do čiščenja teh oblog (npr. novo olje ima drugačen čistilni učinek), pri čemer se tolerance v porabi olja začasno lahko nekoliko povečajo, ni pa to nujno.
Kako se na Petrolu odločite, katera olja boste dali v ponudbo?
Sledimo trendom, nabor olj je izredno širok. S ponudbo na bencinskih servisih skušamo s šestimi, sedmimi vrstami olj zadovoljiti potrebe čim širšega spektra motornih vozil, saj gre v večini primerov za olje za dolivanje. V veleprodaji (servisom, prevoznikom, avtobusnim podjetjem) pa je nabor izdelkov res ogromen, saj skušamo v čim večji meri zadovoljiti vse njihove želje in potrebe.
Najin pogovor se na tem mestu ni končal, saj naju je odneslo med aditive, njihova razmerja in delovanje, pa na učinke daljšanja servisnih intervalov, vpliv načina vožnje, sistemov start&stop in konstrukcijskih sprememb v avtomobilih na obremenjenost motornih olj. Ker bi bil celoten zapis predolg, ste na tem mestu na vrsti vi: našemu strokovnjaku Alešu Arnšku lahko v forumski temi Strokovnjak svetuje zastavite svoje vprašanje na temo olj in maziv.
Besedilo in foto: Urška Radolović.
Moj tokratni sogovornik je bil Aleš Arnšek, vodja programa olj in maziv v Petrolu. V naši največji energetski družbi je pred več kot petnajstimi leti začel z delom v tehnični službi, kasneje pa se je v sklopu interne reorganizacije preusmeril še v prodajni del posla. Kot magister strojništva se je z enakim področjem ukvarjal že med študijem, njegova specializacija pa so bila biološko razgradljiva maziva.
Področje avtomobilizma oz. maziv za vozila (osebna, tovorna …) predstavlja le del področja olj in maziv, vanj znotraj Petrola spadajo še industrijska maziva, bazna olja in aditivi. Petrol trži program olj in maziv pod lastno blagovno znamko, pri čemer gre za izdelke priznanega proizvajalca Texaco, s katerim sodelujejo že od leta 1994.
Navzven potrošnik nima občutka, da se na področju olj in maziv s časom kaj dosti premika, pa je res tako?
Nasprotno, gre za izjemno dinamično področje, ki se neprestano spreminja. Pri Petrolu tržimo določena maziva pod enakim nazivom že vrsto let – če vzameva za primer Petrol Garant: na trgu je že od leta 1994, a je njegova tedanja sestava povsem neprimerljiva z današnjo, saj je vsakič znova prilagojena aktualnim motorjem na trgu. Potrošnik si za informacijo lahko ogleda podatke na embalaži, pri čemer nekatere najpomembnejše lastnosti vedno primerno izpostavimo na prednji strani.
Kje je največja razlika med tedanjimi in današnjimi olji, kaj se je v razvoju najbolj spremenilo?
Spremenilo se je v bistvu vse. Mazila so v osnovi narejena iz dveh glavnih komponent: baznih olj, torej osnove, ki predstavlja okvirno devetdeset odstotkov sestave, in aditivov, ki izboljšujejo osnovne lastnosti baznih olj. V tem času so se aditivi popolnoma spremenili, saj so povsem drugačne zahteve avtomobilov: zmanjšala se je prostornina oljnega karterja, podaljšal se je interval menjave … Da današnje olje vse to prenese, mora imeti boljšo zaščito proti oksidaciji, boljše delovanje ali večjo vsebnost aditivov, ki vplivajo na zmanjšanje trenja in obrabe. Konec koncev so se morala izboljšati tudi sama bazna olja, s časom so postala kvalitetnejša, bolj čista – iz osnovnih mineralnih olj grupe I se je trend preusmeril na olja grupe II, kamor spadajo hidrokrekirana olja, in na sintetična olja. Na kratko, razvoj motorjev usmerja razvoj olj.
Kakšno vlogo so imele pri tem okoljevarstvene zahteve?
Tudi, a ne zaradi samih olj – izrabljeno olje je bilo vedno potrebno odstranjevati nadzorovano. Še največji vpliv na sestavo olj so imele s tega vidika vgrajene naprave za čiščenje izpušnih plinov (after treatment), ki so občutljive na žveplo, fosfor, sulfatni pepel (SAPS: Sulphated Ash, Phosphorous, Sulphur) – torej najbolj tipične elemente, ki so škodljivi. Zaradi tega so se morala prilagoditi tudi določena olja in govorimo o vse večji uporabi tako imenovanih “low-SAPS” olj. Na tem mestu velja omeniti še trend k nižji viskoznosti olj. Če je bilo pred petindvajsetimi leti olje 15W-40 tipično olje in 10W-40 dobro olje, lahko danes za slednjega rečemo, da je že dodobra zastarelo, trendi pa gredo v smer 5W-30, oW-20 … Preko uporabe primernega maziva namreč lahko deloma vplivamo tudi na zmanjšano porabo goriva.
Mislite, da so porabniki seznanjeni s pomenom oznak na motornih oljih?
Upam, da so … (smeh). Rekel bi, da bistveno bolj kot pred leti. S časom se je po mojem mnenju precej izboljšalo znanje potrošnikov, ob tem pa se je ponudba olj, z nekdanjih treh, s katerimi smo praktično lahko pokrili vse povpraševanje, povečala na deset do petnajst vrst olj. Poleg tega vsak od proizvajalcev vozil danes priporoča “svoje” olje.
Se vam zdi, da se uporabniki – iz strahu pred izgubo garancije ali neznanja – večinoma odločajo za nakup “originalnih” olj, sploh kadar ga je potrebno dodati? Kako je ob menjavi celotne količine olja?
Med proizvajalci maziv praviloma velja tihi dogovor, da se olja med sabo lahko mešajo, prav zaradi dolivanja. Za “prvo pomoč” bo tako dobro tudi drugo olje. V splošnem pa velja biti pozoren in dodati tisto vrsto olja, ki ustreza obstoječemu, pri čemer niti ni toliko pomembna blagovna znamka, kot sestava motornega olja. Dandanes je z malo truda moč priti do vseh informacij o priporočenih oljih s strani proizvajalcev. Ob menjavi olja pa po našem mnenju ni nobene omejitve glede zamenjave olja. V začetku sicer lahko pride do nekoliko povečane porabe olja, saj po daljši uporabi ene vrste olja v motorju nastanejo obloge, ki v določeni meri tudi tesnijo, po zamenjavi olja z drugim pa lahko pride do čiščenja teh oblog (npr. novo olje ima drugačen čistilni učinek), pri čemer se tolerance v porabi olja začasno lahko nekoliko povečajo, ni pa to nujno.
Kako se na Petrolu odločite, katera olja boste dali v ponudbo?
Sledimo trendom, nabor olj je izredno širok. S ponudbo na bencinskih servisih skušamo s šestimi, sedmimi vrstami olj zadovoljiti potrebe čim širšega spektra motornih vozil, saj gre v večini primerov za olje za dolivanje. V veleprodaji (servisom, prevoznikom, avtobusnim podjetjem) pa je nabor izdelkov res ogromen, saj skušamo v čim večji meri zadovoljiti vse njihove želje in potrebe.
Najin pogovor se na tem mestu ni končal, saj naju je odneslo med aditive, njihova razmerja in delovanje, pa na učinke daljšanja servisnih intervalov, vpliv načina vožnje, sistemov start&stop in konstrukcijskih sprememb v avtomobilih na obremenjenost motornih olj. Ker bi bil celoten zapis predolg, ste na tem mestu na vrsti vi: našemu strokovnjaku Alešu Arnšku lahko v forumski temi Strokovnjak svetuje zastavite svoje vprašanje na temo olj in maziv.
Besedilo in foto: Urška Radolović.