Tihomir Kacjan

Spoštovani, temperatura 7C je tista mejna temperatura, pod katero se priporoča uporaba zimskih pnevmatik in kjer imajo zimske pnevmatike dokazano boljše karakteristike od letnih pnevmatik. Podobno kot je prikazano na filmčku, ki ste ga navedli kot referenco, kjer so (v drugem delu testa) testirali zimske in letne pnevmatike na mokri nezasneženi podlagi in sicer ravno na Continentalovi testni stezi Contidrom v bližini Hannovra. Torej, če povzamemo: – po zasneženih površinah nam je vsem jasno, da so poti zaviranja in pospeševanja ob uporabi zimskih pnevmati, bistveno nižje od tistih, ko se na vozilu uporabljajo letne pnevmatike, – po nezasneženih-asfaltiranih mokrih ali suhih površinah so poti zaviranja in pospeševanja ob uporabi zimskih pnevmatik, TUDI bistveno nižje od tistih, ko se na vozilu uporabljajo letne pnevmatike. Razlog, da imajo zimske pnevmatike pri temperaturah, nižjih od 7C, boljše karakteristike od letnih pnevmatik, leži v dejstvu, da imajo zimske pnevmatike specifično zasnovano obliko profila kotalne površine (večja globina profila, številne prečne in vzdolžne lamele na površini) in pa zmes kotalne površine pnevmatike je zasnovana tako, da ohranja karakteristike pnevmatike (zaviranje, pospeševanje, spreminjanje smeri vožnje, obraba…) tudi pri nižjih temperaturah, na grobo bi lahko dejali, da je mehkejša pri nižjih temperaturah. Morda na koncu prvega dela našega pogovora na forumu še samo zanimiva informacija za vse uporabnike pnevmatik, ki bo morda prihranila kakšno ‘poglobljeno strokovno izmenjavo mnenj ob šanku’, kot ste se zelo slikovito izrazili. Vsi nekako vemo, da v kolikor uporabljamo zimske pnevmatike poleti, se nam bodo le-te za 10-15% bolj obrabljale, kot če bi uporabljali letne pnevmatike. Malo od nas pa se zaveda, da če uporabljamo letne pnevmatike pozimi, se le-te za 15-20% bolj obrabljajo, kot če bi uporabljali zimske pnevmatike. Torej se letne pnevmatike pozimi bolj obrabljajo kakor zimske pnevmatike poleti! Želim še veliko konstruktivnih pogovov in varno vožnjo v letu 2015, Tihomir

Spoštovani, zelo zanimivo vprašanje, ki pa zahteva nekoliko obsežnejši odgovor. Gremo po vrsti. Proizvajalci pnevmatik smo vsekakor pozdravili uvedbo EU energijskih oznak, ki jih pogosto imenujemo kar ‘EU nalepke’. Kot vidimo, nam le-te dajejo oceno o oprijemu na pnevmatike na mokri podlagi, oceno glede porabe goriva (preko kotalnega upora pnevmatike) in zunanjem hrupu pnevmatike (v decibelih). Oprijem na mokri podlagi je definiran z ocenami (od najboljše proti najslabši) A, B, C, E, F; kotalni upor z A, B, C, E, F, G. Po 1.11.2014 se za letne (in vsesezonske) pnevmatike ukinjata razred F pri oprijemu na mokri podlagi in razred G pri kotalnem uporu in sicer za proizvodnjo pnevmatik, ki so proizvedene po tem datumu (prodaja pnevmatik s temi oznakami je dovoljena še 30 mesecev po tem datumu). Pri oprijemu na mokri podlagi znaša razlika med najvišjima vrednostima razredov A in F približno 55%, vrednosti koeficienta kotalnega upora v razredu A je med 33-65 kg/t, B=65-75kg/t… G=120-130kg/t. Iz napisanega izhaja, da so razlike med posameznimi razredi kar občutne, torej so pnevmatike razredov A bistveno boljših karakteristik od tistih npr. razreda E. Na tem mestu bi omenil, da podjetje Continental kot prvi svetovni proizvajalec od junija 2014 serijsko proizvaja pnevmatiko z oznakama A A, torej z vrednostjo kotalnega upora A in oprijema na mokri podlagi A in sicer gre za pnevmatiko Continental Conti e.Contact. Lep pozdrav, Tihomir

Spoštovani, potrebno je spomniti, da so pnevmatike vzdolž svoje obratovalne dobe izpostavljene številnim zunanjim vplivom, zaradi katerih lahko pride do številnih poškodb, od katerih so nekatere očitne in dobro vidne, spet druge pa skrite in nevidne. Kljub temu, da nekatere poškodbe pnevmatik niso vidne, pa imajo velik vpliv na nadaljno obratovalno varnost pnevmatik. Za pnevmatike, ki jih je pred nami uporabljal nekdo drug, ponavadi nimamo dovolj (vizualnih) informacij, ki bi pričale o tem, kako se je z njimi ravnalo, pri čemer pa je potrebno vedeti, da imajo pnevmatike ‘dober spomin’. Kljub temu nekaj nasvetov, ki jih je dobro upoštevati pri nakupu rabljenih pnevmatik: – dobro pregledajte zunanjost pnevmatike, na osnovi česar lahko vidimo, ali so se pnevmatike uporabljale do nedavnega ali pa že dalj časa ležale pod kakšno lopo, – preglejte – izmerite preostalo globino profila kotalne površine pnevmatike, pri čemer upoštevajte priporočilo minimalne globine 4mm za zimske pnevmatike in 3mm za letne pnevmatike, ter preglejte morebitne poškodbe na kotalni površini – pomembno je, da je pnevmatika čim bolj enakomerno obrabljena po celi širini, morebitne točkovne ali enostranske obrabe pričajo o tem, da je pnevmatika bila izpostavljena težjim pogojem – na dnu žlebov profila kotalne površine pnevmatike in na bočnicah pnevmatike ne sme biti vidnih razpok, ki bi pričale o starostnih spremembah na pnevmatiki, – na bočnici pnevmatik ne sme biti vidnih nobenih poškodb, predlagam da pregledate bočnice tudi iz notranje strani – preglejte obe peti pnevmatike, na delu kjer je pritrjena na platišče ne sme biti nobenih razpok ali rezov, ki bi pričale o poškodbah pri montaži… Ob upoštevanju zgornjih nasvetov lahko sicer bistveno zmanjšamo tveganje ob nakupu rabljenih pnevmatik, vseeno pa se mu ne moremo popolnoma izogniti. Lep pozdrav, Tihomir

Spoštovani, v primeru da vozila dalj časa ne uporabljate, je dobro, da se pnevmatike napolnijo na višji tlak (v odvisnosti od vozila) npr.: 2,8-3,0 bar. To metodo uporabljajo proizvajalci vozil pri (daljšem) skladiščenju novih vozil. V kolikor so pnevmatike manj deformirane (kot je to v vašem primeru), bodo po določenem času uporabe, npr.: 500-1000 km ponovno postale ‘okrogle’. Lep pozdrav, Tihomir

Spoštovani. Priporočeni tlak v pnevmatikah predpisujejo proizvajalci vozil za vsak tip vozila (in motorja) posebej in sicer v odvisnosti od trenutne obremenitve vozila in seveda dimenzije pnevmatik (hitrostnega indeksa in indeksa obremenitve). Tako bi za natančno določitev potrebnega tlaka v vaših pnevmatikah potreboval še najmanj tip vozila (in motorja). Morda samo za pomoč, nazivna dovoljena obremenitev pnevmatike, predpisana z indeksom nosilnosti, je podana za referenčni tlak v pnevmatiki 2,5 bar, torej v primeru da imamo v pnevmatikah tlak nižji od 2,5 bar mora biti tudi obremenitev pnevmatik (celotne osi) nižja. Iz tega izhaja, da imamo za vozilo podan priporočeni pritisk v pnevmatikah, ki je različen za sprednjo in zadnjo os, torej v odvisnosti od njune obremenitve. Lep pozdrav. Tihomir

Spoštovani. v poplavi modelov pnevmatik različnih proizvajalcev je potrebno ločiti med pnevmatikami z asimetričnim profilom kotalne površine pnevmatike in tistimi z asimetričnim usmerjenim profilom kotalne površine pnevmatike. Pnevmatike z asimetričnim profilom kotalne površine pnevmatike lahko poljubno menjavamo med položaji na vozilu (tudi na način, kakor ste napisali), v kolikor pa gre za pnevmatike z asimetričnim usmerjenim profilom kotalne površine pnevmatike, ki imajo za razliko od prvih predpisano smer vrtenja pnevmatike, pa jih lahko med položaji na vozilu menjavamo samo tako, kot nam to določa predpisana smer vrtenja (samo spredaj-zadaj). Na pnevmatikah z asimetričnim profilom kotalne površine pnevmatike je ponavadi označen način montaže pnevmatike na platišče (zunanja-outside/notranja-inside), ki pa jo moramo pri montaži obvezno upoštevati. Na spodnji sliki je prikazan način montaže pnevmatik z asimetričnim profilom kotalne površine pnevmatike na platišče (Uniroyal Rain Sport 3). Takšne pnevmatike lahko torej poljubno zamenjujemo med položaji na vozilu. Lep pozdrav, Tihomir

Pozdravljeni, gledano s tehničnega vidika, lahko omenjene pnevmatike brez skrbi namestite na vaše vozilo. Če gre za zimske pnevmatike tudi iz ‘birokratskega’ vidika ni s tem nič narobe. V vašem primeru je najpomembneje, kot ste pravilno sklepali, da ustreza indeks nosilnosti, indeks hitrosti je v tem primeru drugotnega pomena, še posebej, ko gre za zimske pnevmatike. Lep pozdrav, Tihomir.

Spoštovani, Pnevmatika Uniroyal RainSport 3 je edina pnevmatika na trgu, ki ima oceno A za oprijem na mokri podlagi, kar posledično pomeni tudi (podobno kot je napisal uporabnik pred mano) nekoliko večjo obrabo. Obraba pnevmatik, pa je seveda zelo ‘subjektivna’ stvar, saj vemo, da je veliko faktorjev, ki nanjo vplivajo – kot npr.: dimenzija pnevmatike (dimenzije nižjega preseka se bolj obrabljajo), moč motorja vozila, način vožnje voznika (sunkovita zaviranja in pospeševanja), stanje cest na katerih vozimo (hribovite ceste, ceste z veliko zavoji, stanje vozišča, hrapavost vozišča, udarne luknje …). Vsekakor priporočam zamenjavo pnevmatik med osmi (spredaj – zadaj), kar je glede na obliko profila kotalne površine pnevmatike za navedeni tip pnevmatike dovoljeno. Lep pozdrav, Tihomir

Spoštovani. Morda najprej samo za osvežitev spomina: Indeks nosilnost 97 – določa maksimalno dovoljeno obremenitev (ene) pnevmatike 730 kg Indeks nosilnosti 101 – določa maksimalno dovoljeno obremenitev (ene) pnevmatike 825 kg V kolikor piše v homologaciji, da lahko namestite pnevmatike dimenzije 225/55 R17 97 W, bi, kar se tiče nosilnosti pnevmatike, sicer lahko namestili pnevmatike dimenzij 225/ 55 R17 101 V, torej z višjim indeksom nosilnosti, vendar pa imajo slednje nižji indeks hitrosti V (

Spoštovani. Vse vaše navedbe so popolnoma pravilne in se z njimi strinjam. Vsi merilni inštrumenti morajo biti po preteku določenega obdobja (1 leto, 2 leti, odvisno od tipa inštrumenta, njegove natančnosti …) umerjeni, kar urejajo ustrezne inštitucije. Tudi merilni manometri na bencinskih črpalkah zapadejo v to obveznost, seveda pa je od servisa do servisa odvisno ali se tega držijo oz. ali to dosledno izvajajo. Na benciskih servisih lahko pogosto srečamo še neizpravne zračne cevi, priključke za ventile, ki nam lahko še bistveno bolj vplivajo na pravilnost izmerjenega tlaka. Morda na koncu še zelo pomemben podatek: vsi s strani proizvajalcev vozil predpisani tlaki v pnevmatikah so podani za hladne pnevmatike, pod katere se smatrajo pnevmatike, ki so mirovale vsaj 2 uri. Pogojno bi za hladne pnevmatike lahko prišteli tudi tiste, s katerimi smo vozili največ do 10 minut po tistem ko je vozilo več kakor 2 uri mirovalo. V vsakem primeru pa je za pnevmatike bolje, če imamo tlak v pnevmatikah za 0,1 bar višji, kot pa 0,1 bar nižji od predpisanega, priporočajo pa se tudi čim pogostejše kontrole tlaka v pnevmatikah, idealno bi bilo vsaka dva tedna. Pa obilo sreče pri merjenju tlaka v pnevmatikah želim. Lep pozdrav, Tihomir

Spoštovani. kakor ste pravilno ugotovili, pomeni indeks nosilnosti (LI-Load Index) 110/108R maksimalno dovoljeno obremenitev ene pnevmatike 1.060kg, kar bi teoretično pomenilo 4x 1.060 kg =4.240 kg. Vendar pa je pri vozilih zelo pomembna porazdelitev obremenitve, kar pomeni, da bi s pnevmatikami z LI 110 lahko na zadnji osi prenašali obremenitev največ 2.120kg, kar bi v primeru pnevmatik z LI 107 znašalo le še 1.950kg oz. 170 kg manj. V kolikor pa ima vozilo na zadnji osi dvojno postavitev pnevmatik (4 pnevmatike na zadnji osi), se smatra za nosilnost ene pnevmatike v dvojni postavitvi druga vrednost indeksa nosilnosti in sicer 108-> kar pomeni 1.000kg na pnevmatiko oz. 4.000kg na (zadnjo) os. Vsekakor pa je na vsakem vozilu pomembna porazdelitev obremenitve med osi vozila, na katero lahko bistveno vplivamo s tem, na katero mesto tovornega prostora namestimo tovor, kakšne vrste je ta tovor (točkovni, enakomerno porazdeljen) itd, zaradi česar obremenitve pnevmatik ne moremo linearno računati. V vsakem primeru pa določajo proizvajalci vozil dimenzije pnevmatik tako, da smo uporabniki z njihovo pravilno uporabo na varni strani. Podjetje Continental ima v svojem portfoliu prav tako pnevmatike v iskani dimenziji in sicer Continental 195/75R16C 110/108R TL ContiVanContact 100. Upam da sem uspel odgovoriti na vaša vprašanja. Lep pozdrav, Tihomir

Menjavanje pnevmatik med osmi priporoča večina proizvajalcev pnevmatik, priporočilo podjetja Continental je, da se to opravi najmanj vsakih 5.000-10.000 km, s čemer se doseže bolj enakomerna obraba vseh štirih pnevmatik. Dejstvo, ki ste ga omenili, da so postale pnevmatike v tretji sezoni ‘glasne’, leži najverjetneje v nepravilni obrabi pnevmatik. Običajno začnejo pnevmatike povečano sproščati hrup, ko so nepravilno obrabljene bodisi vzdolž širine bodisi oboda pnevmatike ali kombinacije obojega. Gre najverjetneje za ti. žagasto obrabo pnevmatike, ki jo lahko preprosto opazite, če greste z dlanjo po kotalni površini pnevmatike, pri čemer opazimo ostre robove na profilu pnevmatike (bolj poudarjeni v eni smeri) in se ponavadi najprej pojavijo na pnevmatikah na nepogonskih kolesih. Pojav povečane hrupnosti je pogost ob koncu življenske dobe pnevmatik. Na neenakomerno obrabo pnevmatik imata velik vpliv nastavitev geometrije vozila (stekanje koles, zračnosti v pušah obes, ležajih) ter (neustrezen) tlak v pnevmatikah. Je pa res, da so nekatera vozila bolj dovzetna za tovrsten pojav, kot druga. Najlažje se ga izognemo s čim bolj rednimi kontrolami tlaka zraka v pnevmatikah in seveda sprotnemu prilagajanju le-tega obremenitvi vozila, kakor je predpisan s strani proizvajalca vozila. Lep pozdrav, Tihomir

Kljub temu, da so bile pnevmatike Continental ContiPremiumContact v tistem času med najboljše ocenjenimi v razredu, je bil v zadnjih letih narejen velik korak naprej v razvoju vozil in s tem posledično tudi njihovih karakteristik, kar je od proizvajalcev pnevmatik zahtevalo, da sledijo temu razvoju. Torej, testiranje je pokazalo, da pri vožnji skozi zavoje na mokri podlagi lahko le-te prevozimo z višjo hitrostjo z vozilom BMW Compact 316i letnik 2000, opremljenim z varnostnimi sistemi, kot so bili takrat na razpolago (ABS) in najnovejšimi pnevmatikami Continental Conti Premium Contact 5. Iz testiranja izhaja, da na vozila ni priporočljivo vgrajevati pnevmatik dvomljive kvalitete, še posebej ko gre za zmogljivejša vozila, saj v kolikor imamo oprijem z voziščem slab, nam tudi moderni varnostni sistemi pri vožnji ne bodo v pomoč, kot bi nam lahko bili sicer. Lep pozdrav, Tihomir

S t.i. celoletnimi pnevmatikami je zgodba zelo preprosta: te pnevmatike niso niti letne, niti zimske. To pomeni, da imajo v poletnih razmerah slabše karakteristike od letnih pnevmatik (oprijem na mokri in suhi podlagi, kotalni upor, smerna stabilnost …), v zimskih razmerah pa slabše karakteristike od zimskih pnevmatik (oprijem na snegu in ledu, obraba, odvajanje vode s kontaktne površine…). To je potrebno pri njihovi uporabi upoštevati, saj če te naštete slabše karakteristike pnevmatik od ‘klasičnih’ sezonskih pnevmatik prevedemo v vsakdanjo uporabo na vozilu, nam to pomeni daljše zavorne poti, večjo obrabo profila kotalne površine pnevmatik, slabšo stabilnost vozila med zavijanjem, slabšo trakcijo … V vsakem primeru je odločitev o uporabi celoletnih pnevmatik Vaša, priporočam le, da omenjene pomanjkljivosti upoštevate pri njihovi vsakdanji uporabi. LP, Tihomir

Indeks hitrosti H, priporočljiv za hitrosti do 210km/h, seveda ni v skladu s homologiranim indeksom V (do 240km/h), vendar pa glede na to, da ste kupili rabljeno vozilo, pnevmatik samo zaradi tega na vašem mestu ne bi menjaval. V kolikor je v tehnični dokumentaciji vozila kot navedena najvišja hitrost nižja od 210km/h, ne bi smelo biti nobenega problema, še posebej v kolikor je indeks obremenitve ustrezen. Na fotografiji je vidna poškodba v nogi pnevmatike, v območju žičnega jedra, ki bi lahko bila povzročena med montažo pnevmatike na platišče. Sam bi sicer odsvetoval njeno nadaljnjo uporabo, v kolikor pa jo boste vseeno uporabljali, pa jo čimvečkrat pozorno preglejte. Lep pozdrav, Tihomir

Zelo zanimivo vprašanje. Kot ste že sami pravilno ugotovili, so testiranja pnevmatik zelo draga, zato je tudi število testiranih pnevmatik na testiranjih omejeno. Ne vem sicer koliko sodelujejo pri posameznih testiranjih sami proizvajalci, prav gotovo pa imajo vpliv na to, kateri tip pnevmatik naj bo uporabljen na testiranjih, da bo primerljiv s konkurenco na testu. Vsi večji proizvajalci so v glavnem segmentirali svoje znamke po kvalitetnih razredih (premium, quality, budget), med njimi tudi Good Year pod čigar okrilje poleg Dunlopa, Fulde in Debice spada tudi ‘naša’ Sava. V odvisnosti od modelov konkurence na testiranju, tržnega deleža, ki ga z določeno znamko dosegajo na tržišču, katero se s posameznim testom ‘prekriva’, se odločajo s katero znamko in modelom bodo znotraj posameznega kvalitenega razreda sodelovali v testiranju. V kolikor bi testiranje izvajala katera družba znotraj naše regije, bi glede na opisane kriterije morale vsekakor na testiranju biti vključene tudi pnevmatike Sava. Postavi pa se vprašanje, koliko je, glede na zapisano, podjetju Good Year zanimivo na testiranjih npr. v Nemčiji ali Finskem sodelovati z znamko Sava, kjer imata npr. Dunlop ali Fulda bistveno večji potencial, posebej še glede na to da ti tržišči nista orientirani v ti.budget kvalitativni razred (razen morda izjemoma v kakšnem segmentu npr. UHP 4×4). Glede ocen na testiranjih je potrebno tudi vedeti, da se ponekod določene ocene kot npr. obraba pnevmatike na testu itd, določajo subjektivno in če rezultate podrobno pogledamo, lahko slaba ‘subjektivna’ ocena bistveno vpliva na končni rezultat pnevmatike na testiranju. Po mojem mnenju so dobra testiranja tista, ki vsebujejo nič (ali čim manj) subjektivnih ocen (torej samo merljive), sicer lahko začne vzbujati sume v verodostojnost rezultatov posameznih testiranj. Cilj proizvajalcev pnevmatik je vsekakor razvijati vedno zmogljivejše pnevmatike, kar naj bi se odražalo tudi z boljšimi rezultati na testiranjih, se pa strinjam, da se pogosto dogaja, da pnevmatika iz budget razreda na testiranjih prehiti quality pnevmatiko, še posebej če gre pri prvi za nov model, medtem ko je pri drugi testiran model, ki je na tržišču že nekaj let. V nobenem primeru pa pnevmatika, ki je bila na testiranjih pred 3 leti označena s petimi zvezdcami, danes ni zanič, obstajajo pač morda zmoglivejše pnevmatike, ki pa jih takrat še ni bilo na tržišču. Upam da sem zajel bistvo vprašanja … Lep pozdrav, Tihomir

Me zelo veseli da ste zadovoljni z odgovorom. Vsekakor se tistim, ki letošnjo poletno sezono uporabljajo zimske pnevmatike, le-te zaradi muhastega poletja manj obrabljajo, kot bi se običajno. V vsakem primeru pa svetujem, da upoštevate pomanjkljivosti v primerih, ko uporabljamo zimske pnevmatike poleti oz. letne pozimi (daljše zavorne poti, večja obraba, slabši oprijem na mokri podlagi …). Lep pozdrav, Tihomir.

Zimskim pnevmatikam, ki se uporabljajo poleti, se ob normalni uporabi načeloma ne bi smela spremeniti njihova struktura, je pa v vsakem primeru res, da se zimske pnevmatike bistveno bolj obrabljajo poleti kot letne pnevmatike. Vsi pa vemo, kakšen je oprijem obrabljenih zimskih pnevmatik na snegu ali mokri podlagi, katerih preostala globina profila kotalne površine je na dopustni meji. Lep pozdrav, Tihomir

Način, na katerega skladiščite pnevmatike, je primeren. Priporoča se, da, v kolikor pnevmatike skladiščite brez platišč, jih skladiščite pokončno in morda vsake 3 tedne obrnete za 90 stopinj (v izogib nastanka ovalnosti na pnevmatikah). V vsakem primeru obstaja možnost poškodbe žičnega jedra in noge pnevmatike ob vsaki premontaži in je iz tega stališča vsekakor boljše imeti dva kompleta platišč, torej posebej za letne in posebej za zimske pnevmatike. Lep pozdrav, Tihomir

Znamka Continental se, poleg znamk Bridgestone, Good Year in Michelin, uvršča v tako imanovani premium razred proizvajalcev pnevmatik. Vsak izmed proizvajalcev pnevmatik ima svoje argumente, zakaj kupovati ravno njihove pnevmatike, če pa ti vzdržijo, pa na koncu največkrat presodijo uporabniki. Kot argumente, zakaj kupiti pnevmatike znamke Continental, vsekakor lahko naštejem: – konstantno vrhunske rezultate na testiranjih v vseh državah (Francija, Nemčija, Avstrija, Finska, Rusija…) in sicer v vseh razredih zimskih in letnih pnevmatik (Eco, Premium, Sport, Winter…), – najvišji odstotek prvovgradnje (OE) pnevmatik Continental pri evropskih proizvajalcih vozil (Mercedes Benz >50%, Opel >45%, Renault >50%, BMW >50%, Volkswagen > 35%…), – urejena in razvejana mreža poprodajnih aktivnosti za pnevmatike vseh znamk pod okriljem podjetja Continental (Continental, Semperit, Uniroyal, Barum, Gislaved, Viking, Matador, General Tire, Mabor, Motrio, Sportiva), – 99% pokritost z dimenzijami in tipi pnevmatik za najrazličnejša vozila (osebna, kombinirana, 4×4, SUV…)

Za vsako pnevmatiko ki jo namestimo na vozilo sta, poleg dimenzij pnevmatik, pomembna še podatka o indeksu nosilnosti (LI-Load Index) in indeksu hitrosti (SI-Speed Index). Na vozilo moramo namestiti pnevmatike z odgovarjajočima (ali večjima) indeksoma hitrosti in nosilnosti, kot so zapisani v tehnični dokumentaciji vozila, pri čemer za zimske pnevmatike velja, da je lahko indeks hitrosti nižji za 2 razreda. Tako lahko na vaš avtodom brez skrbi namestite zimsko pnevmatiko, ki je sicer namenjena za običajna kombinirana vozila (v kolikor vam ustreza indeks nosilnosti). Z oznako C so označene pnevmatike namenjene za kombinirana vozila, ki imajo večji indeks nosilnost od običajnih pnevmatik za osebna vozila. Z oznako CP so običajno označene pnevmatike posebej prirejene za avtodome (CP- Camper), ki so robustnejše izvedbe profila kotalne površine, primerne tudi za vožnjo izven asfaltiranih vozišč, izboljšano smerno stabilnostjo v primeru večjih osnih obremenitev na zadnji osi… Pnevmatike CP izvedbe obstajajo običajno samo v letni izvedbi, tako da se v primeru uporabe pozimi, lahko na avtodom namestijo običajne zimske C pnevmatike. Tudi v primeru letnih pnevmatik se lahko na avtodom namestijo običajne C pnevmatike z ustreznima indeksoma. Pri CP izvedbi pnevmatik je potrebno poudariti, da nimajo navedenega indeksa nosilnosti v primeru dvojne postavitve pnevmatik na zadnji osi (zadnja os – 4 pnevmatike), kakor je to pri C pnevmatikah in ga v tem primeru izračunamo po formuli 1,85x LI (enojne postavitve). Primer: 215/70 R15C 109/107 R -> C-pnevmatika z navedenima LI indeksoma enojne (109=>1030kg) in dvojne postavitve (107=>2×975=1950kg) in indeksom hitrosti R=170km/h 215/70 R 15 CP 109 R -> CP pnevmatika brez navedenega LI v dvojni postavitvi -> enojna postavitev 109 =>1030kg, dvojna postavitev 1,85×1030=1905kg, pri indeksu hitrosti R=170km/h Pomeni da imajo CP pnevmatike v dvojni postavitvi nižjo nosilnost od C pnevmatik 1905kg

Vse kar ste navedli v svojem vprašanju/komentarju drži. In v zapisanem je skrit tudi odgovor na to vprašanje. Eno je testiranje zmogljivosti pnevmatik na poligonih, kjer so znani pogoji pod katerimi se testiranje izvaja (hrapavost vozišča, hitrost vozila, temperatura okolice, temperatura vozišča, radiji zavojev, stanje pnevmatik, zmogljivosti voznika…) drugo pa vožnja v realnih pogojih, ko vozniku večina teh podatkov največkrat ni poznana. Pri vožnji skozi zavoj s kritično hitrostjo na mokrem in spolzkem vozišču bi nam torej na vozilu, s spredaj nameščenimi obrabljenimi pnevmatikami (z manjšo preostalo globino profila) in zadaj nameščenimi novimi pnevmatikami, najprej seveda odneslo sprednji del vozila. Pri tem pride do pojava, ko sprednje pnevmatike niso sposobne prenesti bočnih sil iz vozila na vozišče, ki bi bile potrebne da varno prevozimo zavoj, zaradi česar vozilo vztraja v prvotni smeri vožnje in pravimo da nam sprednji del zdrsne. Kot vozniki se pri realnih pogojih vožnje skozi ovinke, posebej še na mokrih in spolzkih voziščih, vsekakor želimo izogniti zdrsu sprednjega dela vozila, torej (pod)zavestno prilagajamo hitrost vožnje sposobnostim prenosa bočnih sil sprednjih pnevmatik. Pogosto pravimo, da na ‘volanu čutimo vozilo oz. vozišče’. V kolikor smo z vozilom s sprednjimi nameščenimi slabšimi pnevmatikami prevozili zavoj brez zdrsa sprednjega dela vozila, nam tudi zagotovo ne bo zdrsnil zadek vozila, torej smo zavoj prepeljali varno. V kolikor bi imeli pri vožnji v zavoj pri enakih pogojih, spredaj nameščene nove pnevmatike, zadaj pa obrabljene, bi bile sprednje pnevmatike sposobne prenesti bistveno višje bočne sile, zaradi česar bi posledično imeli občutek, da lahko zavoj prepeljemo z višjo hitrostjo. Pri tem nam zadnje-obrabljene pnevmatike ne bi bile sposobne prenesti tako visokih bočnih sil na vozišče in bi nam zadek odneslo. Vozilo postane med vožnjo nestabilno, kar zahteva od voznika nenadno reakcijo – popravek smeri vožnje, v kolikor želimo vozilo umiriti in varno prevoziti zavoj. Takšnega popravka smeri vožnje, ki ga opravimo s pravilnim vrtenjem volanskega obroča vozila nas pri učenju vožnje v avtošolah ne učijo in ga praviloma povprečen voznik v kritični situaciji ni sposoben izvesti, zaradi česar se želimo v praksi takšnim situacijam izogniti. Iz tega dejstva izhaja priporočilo proizvajalcev pnevmatik, da se nove (boljše) pnevmatike namestijo na zadnjo os vozila, slabše (obrabljene) pa spredaj. V vsakem primeru vsem voznikom priporočam obisk kakšne izmed šol varne vožnje, kjer jih bodo izkušeni inštruktorji tudi praktično seznanili z zgoraj opisanimi situacijami in o tem kako v takšnih situacijah reagirati. Pri vsem zapisanem pa je seveda potrebno upoštevati zakonska določila pri kateri preostali globini profila je potrebno pnevmatike zamenjati. Priporočilo podjetja Continental je, da se pnevmatike zamenja ko je preostala globina profila pnevmatik manjša od 4mm za zimske pnevmatike in 3 mm za letne pnevmatike. Pa varno vožnjo. LP, Tihomir