Chanov kotiček: Res ni prostora za stare?

front-view-old-man-personal-car

So počasni bolj nevarni?

V teh divjih časih, ko naokrog brzimo, kot da nas preganja lastna senca, nas vsak »počasnež« na cesti dodobra zmoti. Še posebej, če ugotovimo, da je za volanom starejši voznik – pa četudi gre morda celo za našega sošolca iz osnovne šole, kateremu so leta zapisala precej bolj globoke sledi na obrazu. A se vseeno pričnemo pridušati, da starčki ne bi smeli več za volan. In pika! Saj še vedno vozijo v ritmu prejšnjega tisočletja.

Naš svet pač ne mara počasnosti. Hitrost je valuta, ki jo merimo v sekundah in kilometrih na uro, ne v nasmehih ali trenutkih razmisleka. Pa četudi ne bi bilo napak, da bi se vsaj enkrat peljali s hitrostjo, pri kateri lahko opaziš liste na drevesih. Hja, skandinavske omejitve niso daleč od tega.

Nenazadnje študije kažejo, da bi lahko že manjša sprememba maksimalne dovoljene hitrosti vožnje (npr. iz 90 na 80 km/h, kar so storili Francozi že pred leti) vplivala na izboljšano pretočnost prometa ter opazno povečano varnost. Enim je uspelo – v finski prestolnici Helsinki se na primer lahko pohvalijo s tem, da v zadnjem letu niso zabeležili niti ene smrtne žrtve v nesrečah, kar pripisujejo strožjim hitrostnim omejitvam (marsikje iz 50 na 30 km/h).

Zato se nehajmo pridušati nad sivolasimi počasnimi vozniki. Morda so prav oni tisti, ki nas učijo, da ni potrebno vedno brzeti ter da je v zmernosti lahko tudi modrost, ki jo svet, obseden s hitrostjo, prepogosto spregleda.

Ne znajo parkirati?

Pravijo, da starejši vozniki parkirajo tako počasi, da vmes zrastejo nova parkirišča. In da ob tem tako motovilijo, da bo vaš sijoči jekleni lepotec gotovo opraskan. Priznajmo si – tudi če parkirate na najbolj osamljenem kotičku pred trgovskim centrom, kamor ne seže niti javna razsvetljava, se bo že čez pičlih pet minut povsem zraven vas morda znašel 84-letni gospod Novak s svojim temno modrim Capturjem. Z živčnim izrazom na obrazu bo zapeljal malce naprej in nazaj, kot da riše nevidne črte na asfaltu, medtem ko boste nemočno opazovali vsak njegov nepredvidljiv manever. Ter ob tem iskali številko vašega zavarovalnega agenta, da boste uveljavljali škodni primer iz avtomobilskega kaska.

A vendarle: ko vas bo naslednjič upočasnil kakšen starejši voznik na parkirišču, mu podarite nasmeh in kanček potrpljenja. Starost v vožnji in pri parkirnih manevrih prinaša tudi nekaj več težav, kot jih imajo (običajno) mlajši – manj motorične spretnosti, slabši vid in sluh. A po drugi strani, kot priznavajo tudi inštruktorji varne vožnje, znajo biti starejši vozniki pri svojem početju veliko bolj preudarni in se bolj zavedajo tveganj, ki jih prinaša vožnja. Tudi vsak parkirni premik. V svetu, kjer vsi neprestano hitimo, je prav ta preudarnost tista, ki lahko prepreči ne le marsikateri opraskan odbijač, temveč konec koncev tudi življenje.

Naj gredo raje na avtobus?

Populacija se na naših tleh hitro stara. To pomeni, da bo na cestah vedno več aktivnih voznikov v tretjem življenjskem obdobju. Omenjeni demografski realnosti se bo tako, hočeš ali nočeš, morala prilagoditi tudi naša prometna kultura.

Ob tem kar malce čudijo ukrepi določenih držav (npr. Peru*), ki starostnikom ne puščajo več za volan, s čimer želijo zmanjšati število prometnih nesreč. Logično – če vse starejše spraviš na javni prevoz, bo na cesti verjetno manj nesreč. Razen če se ne odločijo za vožnjo s Slovenskimi železnicami, kjer bodo prej prispeli na cilj, če se usedejo na kolo …

A vendarle vožnja tudi v kasnejših letih pomeni svobodo, neodvisnost, preden nas življenje postavi na avtobus ali v vlak, kjer čas teče v povsem drugi dimenziji. Starejši voznik, ki redno ohranja vozniško kondicijo, je velikokrat varnejši od mlajših, ki na poti do najljubše kavarne s telefonom v roki ustvarjajo Instagram zgodbe.

Starostnikom, ki potrebujejo prevoz in ne zmorejo uporabljati javnih in plačljivih prevozov, ponuja velik del slovenskih občin storitve prevoza, kot sta Sopotnik in Prostofer. Pri slednjem gre za izjemno uspešen trajnostni vseslovenski prostovoljski projekt, v katerem sodeluje okrog 900 starejših prostovoljnih aktivnih voznikov ki radi priskočijo na pomoč. Prostofer v tem trenutku deluje v več kot 55 občinah v Sloveniji.

Verjetno je med nami nekaj takšnih, ki bi starostnike radi čim prej spravili s cestišč, saj so »nevarni, počasni in pobutajo vse avtomobile na parkingu«. A pozor – prav vsak od nas bo enkrat tisti sivi panter za volanom, ki bo za parkiranje potreboval več poskusov kot za sestavljanje Ikea omare. Zato bi bilo prav, da pokažemo več potrpljenja in spoštovanja do teh voznikov, ki so danes na cesti, jutri ali pojutrišnjem pa se jim bomo morda že pridružili mi ali naši bližnji.

In ko se boste naslednjič repenčili za voznikom srebrne Merive na obvoznici, se spomnite še enega dejstva: gospod pred vami je morda še sam menjal olje, ko vi niste niti vedeli, kaj je sklopka. In najbrž zna avtomobilsko kolo zamenjati bistveno hitreje kot večina mlajše populacije, ki včasih potrebuje YouTube vodič, da ugotovi, v katero smer je treba vrteti ključ.

Tekst: Urban Acman. Foto: Freepik.com

* V Peruju so v letošnjem letu omejili zgornjo starostno mejo za podaljšanje vozniškega dovoljenja, ki je pri poklicnih voznikih limitirana na 80 let.