Vse dogajanje se je odvilo nekaj kilometrov pred Mislinjo na Koroškem, kjer so v kontroliranih okoliščinah – zaprt, opuščen kamnolom – ter ob prisotnosti gasilcev, ki so vozila pogasili in tudi sicer zagotavljali požarno varnost, predstavniki podjetja izvedli oba preizkusa. A preden zapišemo več o tem, na kratko še o predelavah vozil na plin.
Avtoplin se uveljavlja kot najpomembnejša in najbolj razširjena alternativa klasičnim gorivom, uporablja ga že preko 9 milijonov avtomobilov po vsem svetu. Vozila na avto plinski pogon so okolju prijaznejša, varnejša in pri uporabi cenejša, v primerjavi z enakim vozilom, ki ga žene bencin. Namreč, za potrošnika je gotovo pomembno dejstvo, da se pri odločitvi za vgradnjo avtoplinskega sistema v avtomobil razlika v ceni med avtoplinom in bencinom giblje med 45 in 55 %. Nezanemarljivo je tudi, da avtoplin s čistim izgorevanjem ugodno vpliva na manjšo obrabo mehanskih delov motorja, obenem pa vozilo porablja manj motornega olja – z njim se namreč ne meša kot bencin, podaljša tudi življenjsko dobo izpušnemu sistemu. Morda najpomembnejša prednost pa je ekološka, saj naj bi bila ob napovedanem ekološkem davku vozila z vgrajenim avtoplinskim sistemom obravnavana v razredu manjših onesnaževalcev in zato tudi manj obdavčena. Obenem pa je pomembno tudi to, da uporaba avtoplina znižuje izpust emisij škodljivih plinov v okolje. Študije kažejo, da pri predelavi sodobnega avtomobila na avtoplin dosežemo znatna izboljšanja na področju emisij, vse do 34 % znižanje dušikovega oksida, do 15 % znižanje ogljikovega dioksida, kar do 50 % znižanje ogljikovega monoksida, do 40 % znižanje smoga ter skoraj nič izpustov emisij ogljikovodikov, emisij žveplovega dioksida ter emisij ostalih toksinov.
Podjetje PLINeks vgrajuje in servisira avtoplinske sisteme različnih proizvajalcev (Reg OMVL, Landi Renzo, Zavoli, Emer, Tartarini, Prince, E-Gas, Romano, KME, BRC, Mimgas, Stargas …), vse v želji, da strankam zagotovi vgradnjo ravno tistega sistema, ki je za posamezen avto najbolj primeren. Poudarjajo še, da so ti so v celoti prenosljivi v drugo vozilo. Pohvalijo pa se tudi, da garancijska doba avtoplinskih sistemov znaša pet let.
Preden zapišemo o praktičnem preizkusu, omenimo še stroške in kratko, kaj predelava obsega. Stroški znašajo med 980 in 1400 evri, kar pomeni, da se vozniku, ki naredi že 20.000 km na leto, investicija povrne zelo hitro. Predelava je s tehničnega vidika dovolj preprosta in ne zahteva nobene mehanske predelave na motorju. Predelava na bencinskem motorju zajema dodaten jeklen rezervoar z večnamenskim ventilom za shranjevanje plina, običajno nameščen v prtljažnem prostoru, polnilni ventil, ki se ga najpogosteje namesti na spodnji del zadnjega odbijača ali v primeru, da je za vratci, ki pokrivajo priključek za polnjenje z bencinom, dovolj prostora, lahko tudi na tem mestu, vse dovodne plinske cevi, ki povezujejo rezervoar prek električnega varnostnega ventila z motornim prostorom, v katerem je nameščen uparjalnik (ogrevan s hladilno tekočino), ki utekočinjen plin uparja v plinasto stanje in nadzoruje pretok plina. Sistem vsebuje še vse potrebne filtre za filtracijo, edina sprememba v notranjosti je stikalo za preklop s kontrolno ploščo in kazalom nivoja plina. Delovanje sistema nadzira računalnik, kar optimira porabo in zmogljivost.
Sedaj pa na kratko še o varnosti in nazornem praktičnem preizkusu. Avtoplin ni strupen in tudi ni težav z onesnaženjem podtalnice v primeru razlitja. Obenem je sistem varnejši od bencinskega sistema, ki je v vsakem avtomobilu, saj je v vsak sistem vgrajen jeklen rezervoar certificiran na pritisk najmanj 60 barov, a že pri pol nižjem pritisku – 30 barov, varnostni ventil začne kontrolirano izpuščati plin stran od vozila. Curek plina, ki je usmerjen v tla, močno zmanjšuje nekontrolirano gorenje, kot smo nazorno videli tudi na praktičnem preizkusu. Obenem je rezervoar zelo stabilen in trden in se ne poškoduje niti pri ekstremnih preizkusih.
Na opuščenem kamnolomu nekaj kilometrov pred Mislinjo na Koroškem smo novinarji preteklo soboto doživeli nazorni, pravzaprav večkratni preizkus varnosti takšnih sistemov. Predstavniki podjetja so najprej prav na rob pečine zapeljali preizkusni primerek – na plin predelani clio prve generacije. Avtomobil so nato kontrolirano (izpraznili so namreč celoten kamnolom, gasilci pa so bili pripravljeni na vsakršno posredovanje) potisnili preko roba v globel. Pri več kot 30 metrskem padcu preko skalovja se je vozilo seveda popolnoma uničilo, kar je razvidno tudi iz fotografij, a namen in učinek je bil dosežen. Polovično poln rezervoar za plin, ki smo si ga lahko natančno ogledali, ko so gasilci vozilo obrnili »na streho«, je ostal nedotaknjen, plin pa ni uhajal na nobenem delu sistema.
Drugi preizkus je bil še bolj spektakularen – pripravili so namreč primerjaje kar dve vozili – oba sta bila clia, prvi z običajnim pogonom na bencin, drugi predelan za pogon na plin. Ko so vanju zlili več kot 15 litrov bencina in ju, žal ne povsem sočasno zanetili, smo lahko opazovali način, smer in intenzivnost gorenja obeh. Pokazalo se je, da držijo vsi zaključki in obljube, ki jih dajejo predelovalci na plin. Vozilo, ki je imelo v običajnem rezervoarju 95 oktanski bencin, je po nekaj minutah gorenja začelo zelo intenzivno goreti, ravno ko je popustil varnosti ovoj okoli rezervoarja. Gorivo se je razlilo po okolici in tudi tam takoj zagorelo, kar v primeru potrebe po reševanju ljudi iz takšnega vozila to močno otežuje. Vozilo s pogonom na plin je kljub podobno intenzivnem gorenju vseeno gorelo počasneje in bolj kontrolirano. Varnostni ventil je namreč, ko je pritisk v rezervoarju presegel kritični pritisk, začel kontrolirano spuščati plin v usmerjenem curku. Ta je gorel manj intenzivno in bolj homogeno. Praktičnemu preizkusu na ljubo so gasilci vozila pogasili šele, ko sta bila že popolnoma uničena. A tudi takrat so se pokazale prednosti avtomobila z vgrajenim sistemom za plin. To vozilo je bilo lažje pogasiti in ko so ga enkrat pogasili, se ni več vnelo, kar pa ne moremo zapisati za avtomobil »na bencin«, ki se je kljub intenzivnemu gašenju s peno, ki odlično duši požare teh vrst, večkrat ponovno vnelo.
Tovrstni praktični preizkusi so vedno dobrodošli in nazorno kažejo na visoko raven varnosti in profesionalno izvedbo vgradenj sistemov za pogon na plin. V Sloveniji se že več podjetij ukvarja z vgradnjo tovrstnih sistemov, vseeno pa svetujemo, da v kolikor se odločite za vgradnjo sistema za avtoplin, vedno izberite najboljšega ponudnika z največ izkušnjami, ne tistega, ki je najcenejši.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Avto na plin – praktični preizkus trdoživosti sistema"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Kakšne bedarije so tuki natrosene! V vozilih na plinski pogon je tudi rezervarj za bencin pa še povrhu tega mora v njem biti bencin. Kajti vsa vozila na plin morajo štartati z bencinom in dokler se ne ogrejejo do določene tempreature tudi delajo nanj potem šele preklopijo na plin. Pa še to. Nobeden nikdar pa ne pove da dobre sistem ima tud mazanje in je olje tudi treba kupt in to je dodaten strušek ki ga moramo pripomnitti k temu stavku ( obenem pa vozilo porablja manj motornega olja – z njim se namreč ne meša kot bencin, podaljša tudi življenjsko dobo izpušnemu sistemu). lp
jest bi pa rt vidu video
Podjetje ki se že ”vrsto let” ukvarja z predelavo vozil na plin…BUČE!!! Plineks deluje šele dobri 2 leti… 🙁
To ja, še takih testov!! top gear style :D!!
blinder .. poglej si 7. in 12. slikco..