Večina voznikov tlak v pnevmatikah kontrolira zelo redko, redkeje kot vsaka dva meseca. Posledica je, najpogosteje (občutno) prenizek tlak, ki ima mnogotere in zelo škodljive vplive na obnašanje vozila. Premalo tlaka v pnevmatikah namreč zelo negativno vpliva na porabo goriva, na obrabo pnevmatik pa tudi na aktivno varnost – na lego na cesti in obvladovanje vozila, predvsem v kritičnih situacijah. Obenem je pri nemškem ADAC izveden test pokazal tudi, da lahko prenizek tlak v pnevmatikah »zmoti« delovanje elektronskih sistemov v vozilu, kot so ABS, ASR, ESP in drugih.
Napačen tlak v pnevmatikah bolj »prizadene« prednji kot zadnji pnevmatiki. Že za pol bara prenizek tlak zelo negativno vpliva na obnašanje vozila na mokri cesti, več kot za en bar nižji tlak od predpisanega pa lahko vozne lastnosti poslabša do te mere, da vozila v ovinku ni več mogoče varno usmerjati. Zaradi nižjega pritiska pnevmatika, predvsem v ovinku – ob bočnih silah, zelo hitro zgublja oprijem in ne more več ustrezno prenašati bočnih sil na vozišče. Obenem pri možno izpraznjeni pnevmatiki zavorni sistem ABS ne deluje več pravilno. Manj usodno je, če je tlak prenizek v zadnjih pnevmatikah, saj opisani problemi nastanejo kasneje.
V kolikor imamo v pnevmatiki za več kot en bar nižji tlak od predpisanega, se vozne lastnosti, sploh pri višjih hitrostih poslabšajo do te mere, da vozila ni več moč nadzirati. Obenem naraste poraba, za več kot pol litra vsakih 100 km.
Manj tlaka v pnevmatikah vpliva tudi na obrabo in segrevanje le-teh. Ob premalo polni pnevmatiki se gumijasta tekalna površina in stranska stena pnevmatike obnašata drugače kot je to predvideno. Predvsem stena pnevmatike se ob tem drugače oblikovana, zaradi česar prihaja do škodljivega segrevanja in kar je najpomembneje, do prekomerne obrabe. Če je tlak v pnevmatiki nižji od enega bara, skoraj gotovo pride do nepopravljive škode v notranji strukturi pnevmatike. Generalno rečeno, je takšna pnevmatika obrabljena vsaj enkrat hitreje kot tista, ki ima celoten čas »svojega življenja« pravilen tlak.
Splošno priporočilo je eno samo: pravilen tlak v pnevmatikah, ki je, mimogrede pri različnih vozilih zelo različen, je potrebno kontrolirati vsaj vsakih 14 dni. Drugo zlato pravilo je, da predvsem ob daljših (avtocestnih) vožnjah, pri polno naloženem vozilu, pnevmatike napolnimo nekoliko bolj, kot je to običajno. Če želimo še nekoliko varčevati, so strokovnjaki enotnega mnenja, da največ do pol bara višji tlak od predpisanega celo pozitivno vpliva, tako na porabo vozila kot na obrabo pnevmatik.
Mnenja uporabnikov
6 komentarjev za "Nevarnosti prenizkega tlaka v pnevmatikah"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
Še dobro da niso začeli s tistimi zlajnanimi "če bi napumpali gume na toliko in toliko, potem bi v ozračje spustili toliko miljard ton CO2 manj…"
……..seveda, da s časoma mal "spusti" je definitivno prednost, da se ob izjemnem poletnovročem vremenu in "špananju" po avtocesti guma ne segreje toliko in s tem ne "pridobi" 0,5/0,6 bara, ampak mogoče 0,1 – kaj to pomeni za varnost, ni potrebno posebaj razlagat….
Jaz sem pa slišal, da plin ni spet tako dober, je bolj marketišnka poteza. Skratka, ne drži tako tlaka kot to reklamirajo.
segreje se ja……
"pismo" pa dajte že enkrat s PLINOM začet polnit gume…..(to delam že deset let, tako letne kot zimske)
jaz mam senzore pa vijim za vsako gumo samo moreš pa vejet da ko se guma segreje lahko tudi sama pridobi do 0.5bar še posebej na ac