Spačkovih 60!

 

Začetek zgodbe o nastanku spačka sega v leto 1936, ko je takratni direktor Citroëna Pierre-Jules Boulanger sprožil projekt TPV (Tres Petite Voiture), kar pomeni zelo majhen avto. Začele so se študije o "ljudskem vozilu" z enostavno definicijo "dežnik nad štirimi kolesi". Leto pozneje je bil že pripravljen prvi prototip, opremljen z motorjem motocikla s prostornino 500 kubičnih centimetrov. Mali citroën bi moral biti predstavljen leta 1939 na pariškem avtosalonu, a je bila predstavitev odpovedana zaradi razglasitve vojnega stanja. Pripravljenih je bilo 250 prototipov, od katerih so vse razen enega zaradi zaupnosti namerno uničili. Razvoj se je nato nadaljeval tudi pod okupacijo, prvi serijski 2CV pa je doživel premierno predstavitev 7. oktobra 1948.

 

Čeprav mu Citroënove stranke in mediji ob predstavitvi niso pokazali posebne naklonjenosti, je spaček v širši javnosti doživel velik uspeh. Leta 1950 se je val naročil povečal v taki meri, da je čakalna doba znašala tudi šest let.

 

Proizvodnja prvega spačka z uradnim imenom 2CV A se je začela v julija 1949 v tovarni Levallois. Cel avtomobil je bil sive barve, poganjal pa ga je zračno hlajeni, ležeči dvovaljnik s prostornino 375 kubičnih centimetrov, ki je razvil 6,6 kW ali devet konjskih moči. Prvi spaček je dosegel končno hitrost 60 kilometrov na uro, imel je vgrajen menjalnik s tremi prestavami ter eno vmesno prestavo, brisalci stekla pa so bili upravljani preko kabla merilnika hitrosti.

 

Leta 1951 se je limuzinskemu spačku pridružila izvedba Furgon, imenovana 2CV AU. Črka "U" je pomenila utilitaire – gospodarski. Od takrat je mali citroën s predstavitvami novih modelov skoraj vsako leto doživljal karoserijske in motorne spremembe. Med temi velja omeniti leta 1958 predstavljeni model 2CV AZLP z vrati prtljažnika, ki je s 13,5 -konjskim motorjem dosegel hitrost 85 kilometrov na uro. Le-ta je bil na voljo tudi v različici 4×4 Sahara z dvema motorjema s prostornino 425 kubičnih centimetrov, pri čemer je en poganjal sprednji, drugi pa zadnji kolesi.

 

V naslednjih letih se je spaček udeleževal številnih dirk na dolge razdalje, kot so rally Paris – Kabul, povratna dirka med Parizom in Perzepolisom (13.500 km) ter vzdržljivostna preizkušnja po Afriki preko saharske puščave. Leta 1972 je bil organiziran tudi prvi Pop’ Cross, ki je pomenil rojstvo Pokala Francije 2CV Cross.

 

Spačkove preobrazbe se nadaljujejo. Leta 1975 pride rustikalni 2CV Spécial, ki z odsotnostjo tretjega bočnega stekla na las spominja na prvotno izvedenko. Leta 1976 se pojavi posebna serija 2CV Spot, leta 1979 model 2CV 6 postane 2CV Club, 2CV Spécial dobi motor s povečano prostornino (602 cm3) in ime 2CV 6 Spécial. Leta 1980 pride na trg serija 2CV Charleston v retro stilu, leta 1985 pa se pojavi serija Dolly v izvirnih barvnih kombinacijah vanilija in siva, zelena in bela, rdeča in siva…

 

Leta 1986 je 2CV še vedno simbol francoskega ljudskega avtomobila. To izraža posebna serija Cocorico v barvah trobojnice.

 

Proizvodnja 2CV se v francoski tovarni Levallois ustavi februarja leta 1988, prodaja pa se nadaljuje še 29 mesecev. 27. julija 1990 po 3.868.633 prodanih enotah tovarno v mestu Mangualde na Portugalskem zapusti še zadnji spaček.

 

Čeprav se je proizvodnja že zdavnaj ustavila, navdušenci skrbno negujejo svoje spačke in s tem ohranjajo svobodnega duha, v katerem je ta "dežnik nad štirimi kolesi" pred davnimi 60 leti nastal.