Zunanjost
Model Lacetti zato seveda navzven ni postal kaj drugačen, a njegova v studiih Italdesigna oblikovana zunanja podoba je tudi pod novo blagovno znamko (enako) privlačna. Zunanjost ni prav nič korejska, verjetno je prednji še najmanj evropskemu okusu povšeči. Klasično petvratno kombilimuzino si zapolnimo po sorazmerno dolgem motornem pokrovu, prostorni kabini, obsežnem C-stebričku in privlačnem zadku. Skladno zunanjo podobo dopolnjujejo lahka platišča. S kakšnim centimetrom najmanjše oddaljenosti od tal manj, pa bi lacetti še precej bolj »dinamično stal na cesti«.
Notranjost
Tukaj lacetti težje skriva svojo povezanost s korejsko preteklostjo, kar pa mu, razen zaradi videza, res ne moremo šteti v minus. Notranjost v mnogočem prijetno preseneti. Voznikovo delovno okolje je urejeno, merilniki ponujajo vse, kar voznik pri vožnji potrebuje. Na sredinski konzoli dominira radio sprejemnik z izmenjevalnikom zgoščenk, prenizko nameščeni gumbi in vzvodi upravljanja klimatske naprave, zato niso nič manj pregledni. Voznik lahko svoj položaj za volanskim obročem dobro nastavi. Ta je namreč nastavljiv v dveh smereh, sedež pa po dolžini, po višini in še v ledvenem delu za povrh. Vseeno so prednji sedeži na daljših vožnjah manj udobni, kot izgledajo, kar je škoda. Prestavna ročica lepo sede v roko, volanski obroč pa se zdi nekam velik. Spredaj je v vse smeri prostora dovolj. Eden večjih lacettijevih adutov, prostornost, je tudi zadaj zgledna. Na dovolj udobni klopi se tudi dva višjerasla, ki sedita za dolginoma spredaj, ne bi smela pritoževati. Prostora je dovolj tako za kolena, kot po višini.
Prtljažnik z 275 litri prostornine sicer ni med večjimi, a je dovolj lepo obdelan in se ga da s preprostim zlaganjem zadnje klopi hitro povečati. Prtljažna vrata se odprejo dovolj visoko.
V rubriko plusov, ki smo jih zapisali pri pregledu kabine, sodi pohvala zaradi veliko priročnih odlagalnih površin, za solidno končno izdelavo, za udoben in koristen sredinski naslon z držalom pijač zadaj in za dobro opremljenost nasploh. Kritiko pa si je lacetti prislužil na račun prevelike plastičnosti uporabljenih materialov, na račun dolgočasnih sivih tonov notranjosti, na račun podpovprečne preglednosti nazaj ter na račun zvočne izoliranosti, saj se zvok motorja v prostem teku zelo sliši.
Platinum je najbogatejši paket opreme in pri njem ne pogrešamo kaj dosti. Štiri varnostne blazine, elektronski varnostni sistemi ABS, ASR, usnje na volanu, prestavni ročici, elektrika za pomik stekel, daljinsko vodena osrednja ključavnica, zunanji ogledali, samodejna klimatska naprava, radio z izmenjevalnikom zgoščenk in upravljanjem na volanu, tempomat in še kaj je (precej) več, kot je povprečje v tem razredu.
Motor
Verjetno je ena najsvetlejših točk tega vozila. V lacettija je namreč vgrajen enak dvolitrski agregat, ki poganja tudi težji in večji captivo in epico, le da ima tukaj slabih 30 »konjev« manj. Vseeno je tudi dobrih 120 »konjev« in 280 Nm navora več kot dovolj, da smo s tem avtom lahko med hitrejšimi. Dobri pospeški, zgledna kultiviranost, dobra elastičnost in velika končna hitrost so glavne prednosti. Motor praktično brez turboluknje dobro vleče v vseh prestavah in omogoča tisto simpatično lagodno in tudi hitro vožnjo, ki jo ponujajo zmogljivi dizli v sorazmerno lahkih vozilih. Pet prestav s pametno razporejenimi prestavnimi razmerji zadošča. Poraba dizlov te znamke ni bila nikoli njihov največji adut. A z dobrimi sedmimi litri v testnem povprečju je še zmeraj ugodna.
V vožnji
Dvomimo, da bi kdo kupil lacettija in želel izživeti dirkaške ambicije, saj tako volan, ki je (pre)mehak in bolj posreden, kot bi si to želeli in prestavna ročica menjalnika z dolgimi in nenatančnimi hodi, tega enostavno ne dopuščata. Avto dirkanju ni namenjen. Vzmetenje je mehko, kar je na naših cestah pravzaprav prednost. Bolje kot preizkušati meje zdrsa na zavitih cestah (ta je mimogrede precej nizko, tudi na račun povprečnih Savinih zimskih gum), raje lacettija peljite nekaj manj agresivno (a še vedno hitro) po manj zavitih regionalnih cestah in avtocestah in oddolžil se vam bo z udobjem, ki preseneti. Med vožnjo (za razliko od hrupa na/v mestu) je namreč tako trušča motorja, kot drugih šumov, prijetno malo. Pohvaliti velja dobro odmerljive in zanesljive zavore, pograjati pa nekam slabotna žarometa spredaj.
Pod črto
Ali razmerje med ceno in dobljenim ustreza? Za 17 evrskih tisočakov je na tržišču na voljo kar nekaj petvratnih kombilimuzin podobne velikosti, morda prostorsko manjšega, a vseeno podobno zmogljivega dizla in primerljive opreme. Sam bi se ob kupovanju takšnega vozila ozrl predvsem na najmočnejša »domača« tekmeca hyundai i30 in kio cee’d, v ožji izbor pa bi gotovo uvrstil še kakšnega evropskega konkurenta nekaj daljšega »staža« in ob ustreznem popustu verjetno kupil slednjega.
Mnenja uporabnikov
7 komentarjev za "Chevrolet Lacetti 2,0 TCDi Platinum"
Za komentiranje moraš biti prijavljen
od kdaj se chevyjevi motorji imenujejo TDCi?
Radio na KASETE? Kir letnik je tale ki je na "slikah"?
Če se ne motim, dobiš Kio ceed-a diesel že za 14.000 €, plus kakšen popust, bencninc navadn pa že za 11.000 €. Definitivno ceed crdi 66kw
Se strinjam. Predrag za to kar dobiš. Konkurenca je v vseh primerih boljša. Definitivno bi izbiral ali med I30 ali Ceedom. Samo notranjost poglejte in materiale. Za ta denar se dobi že kaj boljšega in kvalitetnejšega.
Ce hyundai/kia niso obcutno drazji, bi raje izbral enega od teh dveh. Tale lacetti deluje nekak zastaran..