Honda Accord 2.4 Executive Plus

Reči, da je v trenutnem obdobju eden nov avtomobil slab, je zelo groba ocena. Mi pravimo, da so med sodobnimi avti le bolj ali manj dobri približki odličnosti. Lep dokaz temu je ravnanje avtomobilskih proizvajalcev, ki vedno pogosteje in vedno več modelov puščajo v prodajni paleti tudi po tem, ko predstavijo nove generacije le teh. Že res, da so ti običajno v malo okrnjeni ponudbi (manj motorjev, manj doplačljive opreme in podobno), a s tem naredijo le opaznejšo razliko med novincem in »starčkom«. To ravnanje je razumljivo in očitno sprejemljivo tudi za kupce, saj je prodaja takšnih »novih starčkov« dobra kupčija za vse.

Glede na odličnost generacije accorda, ki je sklenila svojo tržno pot v letošnjem letu se nam je zato upravičeno porodilo na začetku zapisano vprašanje, ali je za lastnike ravno upokojenega accorda sploh smiselno razmišljati o novincu, ko je pa že njihov model tako zelo dober? Odgovoriti na to, pa je bolj težko, kot smo sprva mislili.

Evolucija namesto revolucije

Ne bomo se zlagali, če rečemo, da je novi accord bolj naslednja razvojna stopnja upokojenega modela, kot pa povsem nov avto. Zunanji izgled je tako v osnovi ostal zvest predhodnikovemu, le da deluje celotna podoba novinca, po zaslugi širše ter nižje karoserije in bolj ostrih ter oglatih potez njene pločevine, zdaj še malo bolj agresivno in nabito.

O 2,4-litrskem štirivaljniku, četudi je bil deležen nekaterih izboljšav, ki so mu dale tudi nekaj dodatnih »konj«, načeloma ne moremo napisati nič takšnega, kar nismo zapisali že v testu prejšnjega accorda 2.4 executive. Prepriča z odzivnostjo, kultiviranostjo teka, veseljem do vrtenja, kjer mu tudi 7500 vrt/min ne predstavlja težave, njegovo rdeče polje pa se začne pri znamki 7000, in zgledno žejo. Po občutku sicer malo manj prepriča s prožnostjo, a to je res bolj stvar osebnega zaznavanja pospeševanja avta kot pa dejanskega stanja. Po občutku namreč avto tudi pri polnem plinu ne nabira hitrosti pretirano odločno, a že pogled na merilnik hitrosti pokaže bolj pravilno sliko, saj se njegova igla hitro vzpenja po kilometrski številčnici. Motorne prožnosti je vsekakor vedno dovolj za sledenje cestnemu utripu in lenarjenje s prestavno ročico, a bo za tisto najbolj adrenalinsko spopadanje z ovinki vendarle treba motor pognati in držati čim bližje rdečemu polju, saj se štirivaljnik zares razživi šele v zgornji tretjini motornih vrtljajev. Melodija za voznika je tudi dobro preračunan, hiter in v splošnem odličen šeststopenjski ročni menjalnik, ki k skupnemu vtisu o dinamiki vožnje z accordom 2.4 doda piko na i.

Na cesti: značilno honda

Honde že dolgo slavijo po odličnih voznih lastnostih in tudi novi accord ni nič drugačen. Med ovinki se namreč znajde kot riba v morju, saj je njegova lega vedno stabilna, vodljivost, tudi po zaslugi odzivnega in dovolj neposrednega, a žal le povprečno povratno povednega volana, pa izvrstna.

Deloma se ima accord zgoraj odlični vozni dinamiki zahvaliti tudi podvozju, katerega vzmetenje je sicer nastavljeno za odtenek bolj na športno togo stran, a vendarle ta togost ni tolikšna, da bi bila vožnja z njim neudobno naporna. Res je, da je imel testni avto dodatno doplačana še 18-palčna kolesa z nizkopresečnimi pnevmatikami, ki so to športnost na cesti zelo verjetno še malo nadgradiela, a tudi zaradi njih accord ne moremo umestiti med neudobne avte.

Odvečni plus?

Testirani accord je bil založen z najbolj bogatim paketom opreme executive plus. Ob pogledu na seznam opisa paketov ni težko ugotoviti, da je ta zares popoln in da razen recimo malo snobovskega televizijskega tunerja v njem res nismo pogrešili prav nič. Pravzaprav se nam je na trenutke med vožnjo kakšna reč zazdela celo odveč, saj je s svojim opozorilnim piskanjem in bliskanjem v merilnikih bolj živcirala kot pa pomagala vozniku, a o tem tu raje ne bomo razpredali na dolgo, saj lahko potem spišemo še en test samo na račun teh dodatkov oziroma pomočnikov vozniku. Povejmo samo, da se nam zdi bolj smiseln nakup navadnega executiva kot pa executiva plus, saj za tisti plus pri hondi zaračunajo neskromnih 2435 evrov, v njem pa so zajeti »samo« sistem za sledenje voznega pasu LKAS, ki nas med vožnjo ni prepričal, aktivni tempomat ACC (navaden je že del serijske opreme vseh ostalih accordovih paketov), ki rabi še malo drobnih popravkov v nastavitvah delovanja in v povezavi z njegovim radarskim tipalom še v elektroniko vdelan sistem CMBS, ki bdi nad vašo varnostno razdaljo do spredaj vozečih vozil, a ta voznika kar malo prepogosto brez potrebe poziva k zaviranju oziroma ukrepanju zaradi »kritične« varnostne razdalje ter s tem vznemirja.

Pravi, da je premium

Honda se želi z novim accordom igrati v premium peskovniku skupaj s predstavniki nemške trojice, enega Italijana in morda še kakšnim Švedom. Del te želje so izpolnili z razvojem in vgradnjo zgoraj omenjenih pomagal vozniku, z izgovorom, da so z njimi dokazali, da so v stiku z zadnjim stanjem tehnike, za drugi del premiumstva v njem pa so poskrbeli z notranjostjo. Ta naj bi bila zasnovana bolj po žlahtno in nadstandardno, kar jim je v primeru testnega primerka z bež usnjem na sedežih, žlahtnem lesu na sredinski konzoli pravzaprav tudi kar dobro uspelo. Res pa je, da nismo povsem prepričani, da bi nas accord prepričal tudi v kakšni »oskubljeni« različici brez usnja in lesa, saj je recimo v njegovem prtljažniku videti, da so se inženirji s krvavimi rokami borili za njegovih 460 osnovnih litrov, saj je njegova oblika polna hribčkov in oblikovnih nepravilnosti, kar kot prvo poslabša uporabnost razpoložljivih litrov, četudi ima serijsko vgrajen zložljiv naslon zadnje sedežne klopi, kot drugo pa takšna »razgibanost« v zadku ne deluje ravno premium.

Ko je več dejansko manj

Ne glede na to, pa je resnica, da je prostornost v potniškem delu tudi brez usnja in okrasnega lesa v splošnem dobra. Tako je vzdolžnih centimetrov spredaj in zadaj dovolj, v širino ravno tako, malo postane sicer tesno v višino pri 1,85 metra in več visokih posameznikih, a deloma se ima accord tej graji zahvaliti, ob paketu opreme executive serijsko, vgrajenemu električno pomičnemu strešnemu oknu, katerega mehanizem pač pobere nekaj višinskih centimetrov za glave potnike, tako da pred izbiro tega paketa pri nakupu accorda kontrola višinskih centimetrov za vašo glavo ne bo odveč.

Za konec

Na vprašanje, ali bi priporočili nakup novega accorda, bomo odgovorili z dvema odgovoroma.

Prvi je za vse, ki imajo v lasti predhodno generacijo accorda. Ta je, po pravici povedano, zelo dober avto že vse od dneva prihoda na tržišče jeseni leta 2002, s prenovo pred dobrimi dvemi leti, pa je pridobil še tisti manjkajoči ščepec do izvrstnosti. Ravno zaradi tega posameznikom iz te skupine ne moremo zagotoviti nekega odločilnega napredka novinca glede na predhodnika, tako da, …