Oplovi karavani od začetka do danes

 

Do srede tridesetih let prejšnjega stoletja prtljažnik v avtomobilih sploh ni delil notranjosti s potniškim prostorom. Prtljaga je bila vstavljena v trdne škatle, svojevrstne skrinje, ki so bile nameščene na zadnjem ali katerem drugem delu zunanjosti.

 

 

Ko je manjši ameriški izdelovalec avtomobilov Hudson decembra leta 1936 kupcem ponudil novi terraplane station wagon, so le redki menili, da bo nova vrsta avtomobilov spremenila način potovanja. Od vožnje na počitnice, po poslovnih obveznostih in vse do vsakdanjih družinskih prevozov. Takrat se je zdelo, da gre le še za en ne prav posrečen poizkus združitve limuzine z dostavnikom.

 

Kljub temu, da je bil terraplane, s karoserijo pretežno iz lesa in velikimi vrati na zadnjem delu, prvi brezkompromisni karavan, zasnovan za množično prodajo, žal do konca druge svetovne vojne ni naletel na veliko odobravanje kupcev. Preprosto nihče ni iskal prostornega večnamenskega vozila.

 

Toda sredi štiridesetih let, ko se je začel množiti srednji družbeni sloj, ki so ga v večini sestavljali ljudje samostojnih poklicev, trgovski potniki in obrtniki, torej ti, ki so potrebovali vozilo za poslovno rabo, a si ob tem niso mogli privoščiti še družinskega avtomobila, so vsi vodilni izdelovalci avtomobilov v ZDA ponudbo obogatili s karavani. Najprej so izdelavo karoserij zaupali zunanjim dobaviteljem. Manjše družbe so vključili v posel predvsem zato, ker zahteve po čim krajših rokih dobave še zdaleč niso bile tako zaostrene kot danes.

 

Ta majhna podjetja, ki so v večini delovala v preprostih delavnicah, so izdelovala karoserije iz lesa ali kombinacije kovine in lesa. Kakor koli že, prvi ameriški karavani, ki se jih je prav zaradi tega oprijel vzdevek »woodies« in se zdijo danes posebej atraktivni, so bili le začasna rešitev v sili. Dobavitelji so namreč uporabili les, ker je bila zanje izdelava kovinskih karoserij prezahtevna.

 

Ko je povpraševanje po tovrstnih uporabnih vozilih začelo nezadržno naraščati, je večina izdelovalcev avtomobilov v ZDA začela izdelovati kovinske karoserije, na katere je nameščala plošče iz imitacije lesa, s katerimi je poudarila ločitev od vsakdanjih dostavnikov.

 

 

V Evropi se je ostra ločnica med dostavniki in osebnimi avtomobili zameglila z uvedbo izdelave integrirane karoserije, ko se je v Nemčiji v petdesetih letih prejšnjega stoletja zgodil gospodarski čudež »Wirtschaftswunder«.

 

Tako kot v ZDA nekaj let pred tem je množenje srednjega razreda s sočasnim »baby-boomom« vzpostavilo razmere, ki so dobesedno klicale po novi vrsti vozil. Karavani so predstavljali pravšnjo rešitev, saj so bili izjemen delovni pripomoček in družinski avtomobil ob koncu tedna. Opel je bil prvi izdelovalec v Evropi, ki je zaznal tovrstne potrebe in odgovoril nanje s posebej prilagodljivim in uporabnim avtomobilom.

 

Prvi tovrstni avtomobil evropskega porekla je bil premierno predstavljen na avtomobilskem salonu v Frankfurtu leta 1953. Olympia rekord, s škatlastim in zastekljenim zadnjim delom, je na razstavnem salonu stala zraven limuzine. Različici sta si delili vpadljivi oblikovni lok na boku in sprednji del z masko motorja v slogu ust morskega psa. A je karavan uveljavil poimenovanje, ki je v avtomobilski industriji postalo sinonim za vsa vozila te vrste. Po legendi je beseda »CarAvan« nastala z združitvijo besed »car« (avto) in »van« (dostavnik) in sicer iz vprašanja »is this car a van?«

 

Opel olympia rekord caravan je nemudoma postala prodajna uspešnica. Z njo so karavani postali splošno priznana vozila, ki združujejo prednosti udobne limuzine in načeloma špartanskega, a prostornega dostavnika. V Nemčiji so ljudje novo karoserijsko možnost poimenovali »caravan« oziroma »kombi« kot krajšavo za »kombinations-fahrzeug«, torej vozilo, ki združuje atribute dveh kategorij.

 

 

Sočasno, ko so karavani postopoma privlačili vse več takšnih, ki jih niso uporabljali za poslovne obveze, je Opel ponudbo slehernega novega modela oplemenitil s karavansko različico. V letih 1953 in 1954 je izdelal 23.400 karavanov, kar je predstavljalo desetino prodaje limuzin. Leta 1955 je delež dosegel približno 20 odstotkov, saj je bilo ob 107.000 limuzinah prodanih 24.000 karavanov.

 

Ohrabren z večanjem prodaje karavanov srednjega razreda je Opel tovrstno različico leta 1962 dodal tudi svojemu prvemu povojnemu kompaktnemu avtomobilu kadettu A. Kadett A caravan je luč sveta ugledal marca 1963. Nemudoma je požel tolikšno uspešnost, da je na Oplove avtomobile odpadlo 50 odstotkov prodaje vseh karavanov v Nemčiji. Ko so leta 1965 zaključili izdelavo kadetta A, je bil vsak četrti, torej kar 125.000 od vseh 500.000 prodanih v Evropi, karavan.

 

S širšimi platišči kot jih je imela limuzina in bolj utrjenim vzmetenjem je kadett caravan zmogel obremenitev 430 kilogramov oziroma 100 kilogramov več kot limuzina. Ob tem, da se je limuzine oprijel sloves prostornega avtomobila, je bil caravan po tem merilu še občutno bolj prepričljiv. Ob vsem je Opel ponudbo oplemenitil z dodatkom, ki je predstavljal enega prvih odločnih korakov proti sodobnim karavanom današnjih dni. V prtljažnik je bilo mogoče vstaviti dodatno, nazaj obrnjeno otroško sedežno klop, rešitev, ki je avtomobil z današnje perspektive naredila tudi za predhodnika inovativne zafire.

 

 

Leta 1970 je Opel s športnimi, odločno modnimi poudarki, ki so bili v nasprotju s takrat še prevladujočo poslovno naravnanostjo tovrstnih avtomobilov, zasnoval novo vrsto karavanov, popolnoma skladnih z družinsko rabo in aktivnim preživljanjem prostega časa.

 

Vse to je napovedal že na avtomobilskem salonu v Ženevi leta 1968 s študijskim vozilom Commodore Voyage. Ta veliki »kombi« je imel posebne, lesu podobne obloge zunanjosti, kar je priklicalo v spomin ameriške »woodije«. Čeprav ni nikoli ugledal serijske izdelave, je v Opel Stylingu, tedanjem oddelku znamke zadolženem za dizajn, široko odprl vrata elegantnim in slogovno vse bolj dovršenim študijam karavanov konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let. Vsi so imeli v imenu besedico Voyage, ki je poudarjala njihovo vse večjo prestižnost in skladnost z rabo ob prostem času. Prilagoditev delovnim obveznostim je bilo vse manj, saj so bili časi pravšnji za vznikanje nove vrste karavanov, ki so prostornost in prestižnost združili z zračnostjo velikih zastekljenih površin.

 

Vozilo povsem nove zasnove je na trg zapeljalo leta 1970 kot ascona voyage z značilno imitacijo lesenih bočnih oblog. Poimenovanje Voyage je jasno kazalo, kam vodi pot. Življenjski krog poslovnega dostavnika se je zaključil in Opel je ponovno uveljavil nov trend.

 

Pravilnost smele vizije so nemudoma potrdila prodajna dejstva. V začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja je 20 odstotkov kupcev karavane že uporabljalo izključno kot osebne avtomobile. V devetdesetih letih je delež že presegel 50 odstotkov. Ponudba karavanov, ki je od ascone voyage dalje vedno vključevala tudi posebej prestižno športno različico, je ta večnamenska vozila približala uporabnikom najrazličnejših okusov in kupne moči.

 

 

Opel je svojim karavanom zamenjal tudi vse bolj zmogljive pogonske sklope tako, da so postali posebej zmogljivi avtomobili višjega cenovnega razreda. Leta 1989 je omego caravan 24v opremil s trilitrskim, vrstnim šestvaljnikom z največjo močjo 150 kW (204 KM). To je bil tedaj najhitrejši serijsko izdelan karavan v globalnem merilu. Z njim je Opel uveljavil povsem novo zasnovo, ki so jo začeli povzemati številni drugi izdelovalci. Leta 1993 je novost razširil v razred kompaktnih avtomobilov, saj je postala astra caravan 16v s svojim dvolitrskim motorjem, s 16 ventili in največjo močjo 110 kW (150 KM) najmočnejši karavan razreda tistega časa. Tako omega kot astra sta postavili številne rekorde med primerljivimi avtomobili. Ob izjemnih voznih lastnostih, največji hitrosti okrog 240 km/h omege oziroma več  kot 200 km/h astre, sta se postavljala z največjo prostornostjo prtljažnika v pripadajočih razredih.

 

Še dlje je v to smer je leta 2002 zapeljala astra OPC caravan z motorjem 2.0 16V Turbo največje moči 147 kW (200 KM). S povsem enakim motorjem, kot je bil namenjen športni trivratni različici astre. Karavan je dosegel največjo hitrost 231 km/h in pospešil od nič do 100 km/h v 7,8 sekunde. Leto po tem so karavan ponudbe OPC oplemenitili s prilagodljivim vzmetenjem Adaptive IDS^Plus, tehnično rešitvijo, ki jo je mogoče zaslediti v višjih razredih oziroma v eksotičnih superšportnih avtomobilih. Seveda je avtomobil ohranil velike prostornine 1590-litrskega prtljažnika. Leta 2009 je opel insignia OPC sports tourer naredila odločen korak naprej v smeri izjemne vozne dinamike in velikih zmogljivosti z motorjem največje moči 239 kW (325 KM) ter samodejno prilagodljivim podvozjem Flexride in štirikolesnim pogonom Adaptive 4×4 system.

 

Logično nadaljevanje vsega tega predstavlja nova astra sports tourer, ki bo doživela premierno predstavitev na letošnjem avtomobilskem salonu v Parizu.