FBR je napisal/-a:Če je tip patentiral pol najbrš deluje al bomo spet bolj pametni kot dejanski izumitelj.

In btw...rekel je, da je produkta energije 3x več od vložka.

Potem je pa patentiral kaj drugega. Sem pregledal tele skice.
Razmišljaj logično, to je kot da bi v avtu imel električni motor in generator. Kar bi pridelal generator bi porabil motor. Ni tuki računice, avto se ne bi premaknil. Potrebuješ nek zunanji vir energije, pa konc. Da bi pa nalil v avto vodo in se vozil - ni teoretično mogoče.

lp

Energetik81 je napisal/-a:

FBR je napisal/-a:Če je tip patentiral pol najbrš deluje al bomo spet bolj pametni kot dejanski izumitelj.

In btw...rekel je, da je produkta energije 3x več od vložka.

Potem je pa patentiral kaj drugega. Sem pregledal tele skice.
Razmišljaj logično, to je kot da bi v avtu imel električni motor in generator. Kar bi pridelal generator bi porabil motor. Ni tuki računice, avto se ne bi premaknil. Potrebuješ nek zunanji vir energije, pa konc. Da bi pa nalil v avto vodo in se vozil - ni teoretično mogoče.

lp

Tam kamor te odpelje ta link za motor na vodo imaš še nad tem filmčkom druge zadetke podobne po naslovu in je eden Japanese car on water...nalije vodo in se pelje.

cordo je napisal/-a:Komu razen končnemu potrošniku je v interesu poceni (zastonj) prevoz? Naftnemu lobiju gotovo ne, multi avto koncernom verjetno tudi ne. Nas raje pumpajo z netestiranimi novimi modeli avtov, mašin, uperduper varčnimi motorji, ki še vedno kurjo galone nafte ali superja. Mi jih pa hranimo.

Ah kakšen lobi, kakšne zarote... to je samo mit.
Naneslo je pač tako, da je trenutno (no, že nekaj desetletij) daleč najbolj razširjen pogon avtov ravno batni motor na bencin ali nafto, najbolj je tudi razvejena mreža tovrstnih servisov za tankanje goriva.
Uvedba povsem novih načinov pogona in goriv pomeni stroške ne samo razvoja in zagona proizvodnje takih vozil, pač pa tudi investicij v nove načine polnjenja z energijo. Kar bi stalo veliko denarja, stroške pa bi morali nositi prvi kupci/uporabniki novih pogonov. Zato zaradi same ekonomske narave zaenkrat ni šans za množičnejšo uvedbo česa drugačnega.
Tehnologija batnega motorja je precej dodelana in razvita, mreža milijonov črpalk je že tukaj, in je vse skupaj (uporaba že zgrajene infrastrukture) trenutno pač dosti cenejše kot če bi šli uvajat nekaj povsem novega. Kdo bo to plačal?
Pa je že z LPG motorji (na plin) problem - povsod po Evropi na vsakih 20-30 kilometrov avtoceste dobiš gorivo, le nekaj pa jih ponuja tudi avtoplin.

To je podoben primer kot dizel v ZDA - za osebne avtomobile se enostavno še ni prijel, ker ga Američani niso navajeni (razen za velike kamione). Tudi če je kakemu Američanu všeč vožnja turbodizla ali se navduši nad manjšo porabo, bo dobro premislil pred nakupom takega avta, ker dizla marsikje sploh ni mogoče tankati, razen na parih "truck stop-ih". In ker je tako malo osebnih avtov na turbodizel, je pa po drugi strani spet ravno to razlog, da večina črpalk ne prodaja dizla - bi ga (vsaj na začetku) prodali tako malo, da se jim ga ne splača ponuditi. Začaran krog, ampak tako pač delujejo ekonomske zakonitosti. Tu ni nikakršne zarote.

LP!
Kaj pa pravite na serijski hibrid oz. tole stvar, vam je všeč, meni osebno je groza, čeprav je 4*4 pogon in moč je lahko kar velika.-----))))):

Fizikalna analiza vseh možnih rešitev pokaže, da so najbolj perspektivne variante vozil s takoimenovanim direktnim pogonom: vsako pogonsko kolo ima svoj lasten elektromotor, ki je vgrajen neposredno v kolo, tako da je rotor elektromotorja že kar del pogonskega kolesa. Električni bicikel (ali moped) ima motor v pestu zadnjega kolesa, elektromobil pa ima štiri motorje, po enega v platišču vsakega kolesa. Vsi elementi mehanskega prenosa torej odpadejo, preostanejo samo kolesa kot edini gibljivi del. Električna vozila nove generacije bodo temeljila na tu opisanem direktnem pogonu (DD, direct-drive).

Te konstrukcijske zamisli se doslej ni dalo uresničiti, kajti motor za DD pogone vozil mora izpolnjevati dve navidez težko združljivi zahtevi: zelo majhna masa in zelo velik dosegljiv navor. Znani elektromotorji dosegajo le kakih 10 N×m/kg specifičnega navora. Novi motorji po naših izvirnih invencijah pa dosežejo kar trikrat večji specifični navor, kar že zadostuje za zahteve direktnega pogona. Konstrukcija tega motorja je zelo preprosta: ima le kakih 10 različnih sestavnih delov in je torej poceni.

Centralni element vozila zdaj ni več motor, temveč mikroprocesor, ki uravnava delovanje vseh štirih motorjev. Vsako kolo ima optimalno avtonomijo. Implementacija ABS, ASR in še drugih varnostnih sistemov je trivialno enostavna. DD elektromobil je torej veliko varnejši kot klasični avto.

Poleg tega ni energetskih izgub v mehanskih prenosih. Vozilo je zelo lahko, izjemno gibčno, cenejše od klasičnih elektromobilov in okolju še bolj prijazno. Ker se motorji umaknejo v kolesa, so možne nove oblikovne rešitve vozila – s poudarkom na človeku prijazni obliki, pa seveda na izboljšani aerodinamiki in posledično manjši porabi energije.

@Wolfgang Ullrich: vcasih je dobro navedit vir iz kje si to pobral
vir: http://www.kvarkadabra.net/article.php/ ... nje-Detela

Mactron - prav imaš!

Toda, ko smo že ravno pri tej temi, me zanima, če ima kdo kakšne informacije, podatke,... do kdaj vse bodo prevladovali motorji z notranjim zgorevanjem in ali bodo imeli še naprej v daljni prihodnosti(2050 - ...) prevladujoči delež, kajti ob takšnih člankih kot v kvarkadabri(Mactronov dodatek) se kar pošteno naježim.
Motorji z notranjim zgorevanjem

Bi me pa zanimalo še nekaj v zvezi s to temo. Pri vseh teh t.i. novih gorivih oz. pogonih prihodnosti(hibridi, razne gorivne celice, elektro pogon, itd...) je sploh možno, no ja možno je vse, pravzaprav ali sploh nameravajo v takšne pogone vgrajevati ROČNI MENJALNIK?
Primer je Honda insight čez lužo, ki je menda bil edini hibrid do leta 2005 z manual transmission, se pravi možno je, slišal sem da je možno povsod, no bomo videli kak in kaj, toda res je kaj češ vozila in pogoni prihodnosti bodo bolj iz elektronike in elektrike, kot pa iz strojništva in mehanike.
Toliko o tem

No bo kdo poskusil odgovorit na moje zaskrbljujoče vprašanje???

Nepotrebno - če misliš, da bodo motorji z n. izg. prevladovali leta 2050, si preberi kaj z raznih linkov, preden se spuščaš v debato, ki naj bi bila predvsem strokovna, ne pa prazno ugibanje o daljni prihodnosti.

Če pa sprašuješ o ročnih menjalnikih kot "zaskrbljujočem vprašanju", imaš pa o tem svojo temo in ni potrebno smetiti te teme s takimi. Mimogrede - jasno je, da bodo avt. menj. prej ali slej prevladali tudi v Eu, že zaradi ekologije.

Ko je tale tema ravno na račun alternativnih virov, bom napisal bistvo članka objavljenega v reviji Photon International. Narejen je izračun predvidenih kilometrov, ki bi jih lahko z povprečnim avtomobilom naredili z enoletnim izkoriščanjem 1 hektara velike obdelovalne površine. Rezultati so "zanimivi":

Biodiesel: 21.500 km (6,5 l/100km)
Bioetanol iz pšenice: 22.500 km (7,4 l/100km)
"Utekočinjena" biomasa: 60.000 km (6,5 l/100km)
Bioplin iz koruze: 67.000 km (7,4 l/100km)
Električna energija iz sončnih celic s 15% izkoristkom: 3.250.000 km (16 kWh/100km)

Uporabljeni podatki temeljijo na enoletnem sončnem obsevanju v Nemčiji. Evropski cilj je nadomestitev 10% fosilnih goriv za prometni sektor do leta 2020. Za zadostitev tem ciljem, je potrebno zasejati območje po velikosti primerljivo s površino celotne Italije.

Iz teh podatkov se sprašujem, so ljudje, ki odločajo o teh stvareh res tako kratkovidni, da si ne privoščijo ene temeljite analize problema in možnih rešitev? Uporaba biogoriv iz tega stališča je neprimerna, ker ponuja veliko premajhen izkoristek obdelovalnih površin, poleg tega pa ima še močan učinek na ceno živil.

Izboljševanje motorja z notranjim izgorevanjem zaradi njegove zasnove ni smiselna na dolgi rok, ker ponuja premajhen izkoristek goriv, pa še ta bodo problematična.

Gorivne celice imajo tudi problem goriva. Izdelava čistega vodika je energijsko preveč potratna, uporaba bioetanola kot goriva je vprašljiva zaradi izkoriščevanja kmetijskih površin, uporaba bencina kot goriva edino izboljša izkoristek bencina v primerjavi z motorjem z notranjim izgorevanjem.

Ostane električni avtomobil. Obnovljivih virov električne energije poznamo dovolj, le njihovo uporabo je potrebno razširiti. Izkoristek elektromotorjev je neprimerno večji od motorja z notranjim izgorevanjem, prav tako je lepše razporejen navor, kar zmanjša potrebo po menjalniku. Problematično je edino shranjevanje večjih količin električne energije, a se tudi ta problem že da rešiti. Dokaz za rešitev je naprimer Tesla Roadster s svojim dosegom 200 milj, GMov koncept EV1 iz leta 97-99 z dosegom tudi čez 100 milj (če me spomin ne vara).

Še en izračun iz moje glave: 16 kWh/100km * 0,1 €/kWh = 1,6 €/100km za trenutne razmere za električno energijo in: 6 l/100km * 0,9 €/l = 5,5€/100 km za nafto. Napisane porabe in cene so iz glave, pa tudi če sem se zmotil za faktor 2, je rezultat tudi cenovno še vedno v prid elektriki.

Iz te objave mislim da se dobro vidi, kaj sem hotel povedati. Najresnejša konkurenca fosilnim gorivom je po mojem mnenju zaenkrat električna energija pridobljena iz obnovljivih virov. Tak način pogona se z malo lastne iznajdljivosti že da uporabljati.

Še beseda o električnem motorju v samem kolesu. Ideja je super, ima pa eno pomanjkljivost. Na vozne lastnosti avtomobila zelo vpliva nevzmetena masa, zato se izdelovalci bolj športnih modelov zelo trudijo to maso čim bolj zmanjšati. Po mojem mnenju: motor za vsako kolo posebej ja, a ne vgrajen v kolesu samem.

Vse lepo in prav, dokler ne poračunaš izkoristkov za proizvodnjo električne energije.
Če bomo prešaltali na električne avte, potrebujemo več elektrike, kar za sabo, logično, potegne gradnjo elektrarn.

Ampak,(ja vedno je ampak) to pomeni hidro, termo ali pa jedrske elektrarne. Termo so neprimerne, če upoštevamo vso paniko okoli CO2( blah blah blah), ker spet kurijo fosilna goriva in nismo naredili nič.
Jedrskih se tako ali tako vsi branijo kot hudič česna, hidro pa uničujejo eko sistem v rekah, če se že gremo ekologijo.

Da ne govorimo o tem, kako eneregetsko potratna je proizvodnja električnega avtomobila, poleg tega bi miljarde ton akumulatorjev nekam morale it, ko bi bili le-ti odsluženi. Eee...

Nafta rocks, fantje. Še vedno ima precej prednosti.

Pa ne nasedajte preveč paniki okoli toplogrednih zadevah itd itd. Propaganda je ena čudovita stvar.

Daihatsu je razvil nov tip gorivne celice, ki ne uporablja vodika, pač pa tekoče sintetično gorivo ter prav tako ne uporablja platine. Morda preboj, ki rešuje nekatere probleme pri gorivnih celicahi?
Več tu http://www.daihatsu.com/news/n2007/07091401/index.html

No, kot je napisal Mate, bi potem iz 1ha sončnih celic dobili energijo za okol 160 avtov, ki nardijo recimo 20000km letno. Torej za recimo 2.000.000 avtom bi moralo biti te površine za pol SLO, če sm prou računal, kar je ogromno. Nesprejemljivo glede izgleda okolice, pa tudi cena bi bila astronomska. Ne vem če bi se kateri investitor tega lotil, pa tudi dovoljenja ne bi dobil za pokrit pol SLO
Rešitev bi bila edino, če bi vsak pokril svojo bajto s celicami, kar bi rešilo tudi problem prenosa energije po daljnovodih.
Poleg tega takrat elektrika ne bi bila več poceni, ker bi nabili gor trošarine, in bi prišli po mojm do iste cene.
Po mojm je rešitev le v električnem avtu, kjer bo elektrika prišla iz fuzijskih elektrarn, ki so še v fazi študije... S tem da bo treba močno ojačati električno omrežje, kar bo spet podražilo elektriko.
Zaenkrat pa je po mojm rešitev v boljšem izkoristku nafte, torej hibridih, kjer manjši motor z notranjim izgorevanjem pri optimalnih obratih in obremenitvi poganja el. generator, avto pa poganja elektromotor. Namreč izkoristki bencina do gnili, tam do max 20% baje pri optimalnih pogojih, v mestih samo 5%!

lp

Energetik81 je napisal/-a:... S tem da bo treba močno ojačati električno omrežje, kar bo spet podražilo elektriko.

Glede omrežja je ravno obratno - zaradi boljšega izkoriščanja el. omrežja v nočnem času (ko je skoraj povsem neizkoriščeno, bi se teoretično el. lahko celo pocenila. Tistih 10-15 kWh povprečno na avto na dan (noč) pa tudi ne bi zahtevalo ogromno nove moči v elektrarnah.
Izkoristki benc. motorjev v mestu so pa vseeno kar nekaj večji, pri optimalnih pogojih tudi.

Če sem prav ocenil, povprečno gospodinjstvo porabi okol 5kWh na 24h. Še dodatnih 15kWh je 4x večja poraba elektrike, kar omrežje verjetno ne bi zmoglo. Ponoči že mogoče, ampak kdo je reku da bi vsi polnili samo ponoči. Vsaj nekaj bi jih tudi podnevi in to na hitrco, če bojo to omogočali akumulatorji. Varianta bi pa bila, da bi "polnilnice" shranjevale energijo ponoči (samo kam?), da bi lahko podnevi zadostile potrebam hitrega polnenja.

objavljeno 14.4.05 14:37

Dravske elektrarne Maribor so v 87 letih obratovanja proizvedle 110 milijard kilovatnih ur električne energije. To je približno toliko električne energije, kolikor je Slovenija porabi v 10 letih.

Torej je poraba 11 milijard kWh letno, dnevno cca 30 milijonov, če to delimo s št. avtov (cca 750000), pride na avto cca 40 kWh na dan. Če bi torej vse avte zamenjali z električnimi (povprečno 10-15 kWh/dan), bi skupno porabo elektrike, ki tu (pri omrežju) edina šteje, (ne pa gospodinjstva), povečali za cca tretjino in ne za trikrat, kot praviš. Natančnost je lepa čednost.

Večina bi polnila ponoči, kar bi el. omrežje očitno zmoglo (in bilo s tem bolje izkoriščeno, bolj produktivno ter s tem na enoto el. toka cenejše). Take številke so verjetno povsod podobne.

Dobr, si me prepriču, prej sm pozabu na ostalo porabo. Ampak cena elektrike bi se ponoči potem dvignila. Sedaj je tako poceni, ker se TE in NE bolj splača obratovat na MIN pri nizki ceni kot izklopit agregate za nekaj ur ponoči. Ko pa bi se poraba ponoči zvečala, bi se tudi cena, pač zakoni trga. Poleg tega bi bili taki el. priključki za polnitve avtov sigurno ločeni od navadnih, ter posebej obdavčeni.

lp

Energetik: Tvoja osnova za izračun je bila 5kWh ur na gospodinjstvo na dan. Meni se zdi ta ocena nekam nizka, in mislim da bi bila bolj ustrezna vsaj 2x, če ne 3x večja. Je pa to samo moja ocena, ki temelji na naši domači porabi.

Izračun površine za napajanje avtomobilov izključno iz sončne energije:
Podatki: 20.000 km letno, 16 kWh/100km, 1 hektar za 3.200.000 km za en avto, 750.000 avtomobilov v Sloveniji, površina Slovenije 20.000 km^2.

Energija iz 1 hektara: 3.200.000 / 20.000 = 160 avtomobilov/ha.
Potrebna površina: 750.000 avtov / 160 avtov/ha = 4687 ha -> zaokrožim na 5000 ha.
1 ha = 100 arov = 100 * 100 m^2 = 10.000 m^2.
1 km^2 = 1000 m * 1000m = 1.000.000 m^2.
Potrebna površina v m^2: 5000 ha * 10.000 m^2/ha = 50.000.000 m^2.
Površina Slovenije v m^2: 20.000 km^2 * 1.000.000 m^2/km^2 = 20.000.000.000 m^2.
Kvocient: 50.000.000 m^2 / 20.000.000.000 m^2 = 0,0025 = 0,25% oz. 2,5 promila.
Za primerjavo: ceste v Sloveniji zasedajo 1% površine, pozidane površine pa 2,8% površine (vir: Slovenija v številkah 2006) oziroma površina občine Vuzenica, na sliki.

Izračun porabe električne energije za vse slovenske avtomobile:
20.000 km/leto * 750.000 avtomobilov * 16 kWh / 100km / avto = 2,4 TWh/leto.
Leta 2005 smo proizvedli 14 TWh, od tega smo jih porabili 12,8 TWh. Manjka nam torej samo 17% električne energije, oziroma konstantnih 270 MW. Za primerjavo, jedrska elektrarna Krško obratuje s približno 700 MW.

Kot je že nekdo napisal, je trenutni problem tudi zelo slab izkoristek motorjev z notranjih izgorevanjem. Iz tega stališča je tudi sprejemljiva rešitev pridobivanje električne energije v večjih količinah z dobrimi izkoristki in potem trošenje te energije z dobrimi izkoristki v električni avtomobilih.

U pismo, zafrknu sm, priznam. Vzel sm za ar=100x100m. Zgleda da sm biu preveč zaspan. ops:
No, sej če je potrebno sam tolk presežka energije, bi se to dalo rešiti že z akumulacijskimi elektrarnami, ki bi dodale potrebno moč ob konicah porabe.
Ampak še vedno mislim, da se trenutno bolj splača hibridni pogon, ki bi dosegel recimo 40% izkoristka primarnega goriva (tudi s shranjevanjem zavorne energije). Namreč izkoristek primarnega goriva v TE je na pragu elektrarne baje dobrih 30%. Potem pridejo še izgube na prenosih elektrike + izgube pri polnenju + izgube elektromotorja. Tako da je hibridni pogon po mojem bolje izkoristi primarno gorivo, poleg tega pa ni problemov z veliko količino baterij in dosegom vozil. Tiste baterije v hibridu bi služile le kot vmesno skladišče energije iz bencinarja in zavorne energije.

lp