Mate...nism najbol zastopu kar si računu...
sam povedu bi ti da vidite kako vreme mamo zadnje čase...bi nam 1/2 pridelka prizadelo...pa vsako leto ni najboljša letina.

2.glede energije...bi vrjetn rabli kakšno elektrarno---najbolj bi se seveda splača jederska elektrarna...kakor jaz vem ne potrebujejo svetlobe in če je tak vik in krik okoli rizika eksplozije, zakaj potem ne zgradijo pod zemljo (mal dražja in zahtevnejša izgradja bi bla ), ampak varni bi bli usi.

3.dokler pa se ne bo iznajdu nek varen, poceni in ekološko čist sistem pogona, bojo po mojem mnenju zavladala kolesa.
avto ratuje vedno večji strošek:dragi so,zavarovat ga moraš, vzdrževat, nove gume itd (velik dnarja vlagaš v kup pleha na 4 kolesih)... hrana pa vedno dražja, boš mogu najprej poskrbet za štalco pol pa kravco.v tem primeru-če bo dovolj dnarja za kravo (avto).
v prihodnosti okoli nafte bojo hude vojne (mogoče 3.svetovna vojna), ker amerikanci so ratal materialisti (friki) in bodo oni začeli in ne nemci.oz. so že začeli z bushem na čelu...računamo na izumitelje, ker otto in diesel pa wankel so history in nujno potrebujemo boljši in varčnejši motor (pa ne glih na nafto).

kar bi pa sam najbolj spodbujal pa je, da se izumi tak tip akumulatorjev da se energija ne bi izgubljala in bi jih lahko polnili s sončno energijo.

esem je napisal/-a:

Energetik81 je napisal/-a:... Namreč izkoristek primarnega goriva v TE je na pragu elektrarne baje dobrih 30%. ...
lp

Izkoristek primarnega goriva v sodobni TE je precej večji - npr v bodoči el. v Šoštanju, ki bo uporabljala lignit (je sicer kogenerativnega tipa, kar pomeni, da deluje na plin in lignit, a plina dodajajo manj in služi predvsem boljšemu in čistejšemu izgorevanju lignita), je 44%. Lahko si misliš, kolikšen izkoristek je šele na rjavi ter črni premog ali na nafto, plin. Poleg tega so TE lahko precej bolj učinkovite glede prečiščevanja, filtriranja, trdih delcev....

Prekopirano s strani TE Šoštanj: IZKORISTEK BLOKOV 4 in 5 32% 32%
Torej to je izkoristek sistema kotel-turbina-generator-bloktranformator. Ne vem pa če je tu šteta že lastna raba elektrarne, če ni, se izkoristek še zmanjša.
Aja, še to skopirano: Izkoristek, z ozirom na dovedeno toplotno energijo, je pri sodobnih turbinah maksimalno 45%.
Ni važno s čim kuriš, s slamo al z bencinom, tak bo max izkoristek energije goriva na osi turbine. Potem pa izgube v generatorju, transformatorju, lastna poraba elektrane (ki je precejšnja!). Nadalje pa še na daljnovodih, polnilnicah itd. Še vedno trdim, da se trenutno še vedno da doseči boljši izkoristek s hibridnim avtom, pri daljšem dosegu in nespremenjeni infrastrukturi (bencinske pumpe).

Novi bloki v Šoštanju naj bi bli plinsko-parni, kar pomeni da plin izgoreva v plinski turbini (poganja svoj generator), izpušni plini pa grejejo kotel z vodo, na katerem je še ena parna turbina. Ta sistem pa res doseže 40%+ izkoristka. Je pa plin drag v primerjavi s premogom, tko da..

he, he... vas je pa lepo čitat in prav žal mi je da sem se o teh stvareh učil pred debelimi 15 leti (in nikoli praktično uporabu pridobljenega znanja), pa mam zdej za kak konkretnejši podatek preveč prazno glavo.... lahko pa razložim osnove, ker sem dobil občutek, da si obratovanje termoelektrarn razlagate, kot da se tam malo manj kuri al pa za par ur izključi, če je elektrika prepoceni.... elektrika je ponoči poceni preprosto zato, ker jo je preveč! bistveno pa je, da razumete zakaj jo je preveč. za potrebe, ajde recimo Slovenije, imamo fiksno število elektrarn različnih vrst, ki so vsaj okvirno potrebne in prilagojene naši potrebam in strukturi porabe!
generalno jih lahko razdelimo glede na odzivni čas in vrsto.....torej v grobem na termoelektrarne (elektr. na jedrsko gorivo, premog, mazut, plin...) in na hidroelektrarne. hidroelektrarne se deljo na akumulacijske (ne, pri nas jih nimamao . take majo letne akumulacije), na pretočne hidroelektrarne (take z nekaj dnevno, do nekaj tedensko akumulacijo ergo... skorej vse slovenske) in na črpalne hidroelektrarne (take trošijo elektriko s pumpanjem vode v hrib, ko je elektrika poceni in jo je preveč -ponoči- in jo delejo, ko je draga in je fali -podnevi- :P. eno glih zidajo ene par jih pa že stoji ). pri termoelektrarnah, katere so skoraj brez izjeme parne elektrarne, pa je poleg velikosti edina bistvena razlika njihovo gorivo....

torej... vse velike elektrarne, pri nas so to termoelektrarne (na trda goriva in NEK), delujejo s polno močjo (ob visokem iskoristku) konstantno čim več časa!!! ako bog da, od enega remonta, do drugega, po več let skupaj! skoraj vse kar je pod to njihovo nazivno močjo je zguba! zato rečemo, da take elektrarne obratujejo v PASU. ergo, pasovne elektrarne. so preprosto prevelike in prepočasne, da bi sledile dnevnim gibanjem porabe! in zarad njih je elektrika ponoči poceni! za ustavit en blok v TEŠ v Šostanju je treba kak teden al pa dva in za pognat ga nazaj tudi... torej, ni glih da bi ga lomili s kurjavo ponoči...
pol mamo trapezno obratovanje, v katerega spadajo elektrarne z enostavnim zagonom. kamor spadajo skorej vse naše hidroelektrarne in kakšna manjša termoelektrarna (ob občutno manjših iskoristkih)
in nazadnje so še vršne elektrarne, ki sledijo in pokrivajo dnevne špice. take elektrarne morajo imet hiter zagon, da v trenutku sledijo potrebi... idealne za to so črpalne elektrarne al pa kaki veliki diezelagregati ki vrtijo elekto generatorje. tudi kej majhnega plinsko termičnega se najde tu ampak z visokimi investicijskimi stroški in ne preveč dobrimi iskoristki... mislim, da mamo eno tako v Brestanici...


tak, tolko o proizvodnji elektrike....

k***, nafte bo pač enkrat zmanjkalo. verjetno bo proti koncu življenja koga od nas na tem forumu že pošteno škripalo z njeno dobavo. in če mene, zablodelega elektroenergetika vprašate, bi se morali usmerit v dve smeri... kratkoročno v jedrsko energijo in alternativno v fotovoltaiko.... mate je lepo izračunal kak promil površine majkice Janezije bi recimo rabli! in kak procent smo je že pozidali, pa ga še prekrijemo s sončnimi celicami!
pa ne mi zdej jamrat, kako draga in energetsko potratna je proizvodnja celic in kak usran izkoristek majo.... izkoristki tritočkovnih celic dosegajo prek 40%!! žal jih še ne proizvajajo masovno, jih pa bodo! in po drugi strani... kolko pa mislite da je stala vsa infrastruktura naftne industrije.... vsi naftovodi, tankerji, pristanišča, bencinske pumpe, rafinerije in ves ostali šmoren, v katerega se vlaga že zadnjih 100 let? sej to tudi ni blo zastojn! pa nisem nobenga slišal jmrat kak je to drago glede na končnih kolko...15-20% iskoristka energije nafte v avtu?? če bi se tak keš vložu razvoj in proizvodnjo sončnih celic bi kilovat celic tudi najbrž stal en evro....

eee.... seveda, dokler ne odkrijemo varne in praktične rešitve uporabe vodika v gorivnih celicah in/ali nam ne rata pognat fuzijskega reaktorja!

fantje jedilno olje v lidlu je zakon!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

imilet1 je napisal/-a:fantje jedilno olje v lidlu je zakon!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

@drugmirko: jst se pa to učil pred 3 leti
Sej si še kr povedu, ampak par stvari si mal falil. Ustavitev in zagon TEŠ ne traja teden ampak nekaj ur. Problem je pa ta, da zagon ogromno stane, veliko več kot obratovanje na MIN moči. Zato se kljub neugodno nizkim cenam elektrike ponoči splača obratovat na MIN, preveč elektrike pa prodat npr. Italijanom
Poleg tega se za pokrivanje vršne energije ne vklaplja dizlov, ker so fejst predragi kljub takrat visoki ceni elektrike, poleg tega pa jih praktično ni. Baje še plinske Brestanice ne zaganjajo, ker je plin drag, Brestanica je mišljena v glavnem za kritično napajanje NEK. Torej pokrivajo konice v glavnem HE, trapez pa HE in TE.
Ampak zdj smo pa mal že s teme pršli s temi elektrarnami. ops:

Po čem so kaj avti na štrom? Se splača? Koliko stane eno polnjenje in za koliko km zadostuje?

Pa še to. Ne razumem kako da ni mogoče naredit nekega stroja z nekimi super finimi ležajnimi dinami, ki bi sam od sebe proizvajal nek presežek energije. Če bi skoraj izničil trenje dinama, potem skoraj ne bi potreboval nekaj dosti energije za gnanje samega dinama, s tem pa bi sam dinamo ustvarjal presežek.

Ne razumem tega perpetuum mobile-a. Ali pa recimo magneti. Magnet je neka energija, ki pač je, iz ničesa. Zakaj ni mogoče s pomočjo magnetov ustvarit perpetuum mobila?

Vse moram sam. Grem delat motor, ki dela sam od sebe. Poročam.

Tesla roadster - 98000$. Sicer jih pa ni prou velik naprodaj.
Baje prevozi 400km z enim polnenjem, ne vem pa pri kateri hitrosti. Stroj ima baje tm 80-90% izkoristek. Zelo približno in na hitrco sm izračunu, da za to rabi 70kWh energije, kar je pri današnji ceni elektrike 7€, torej 1,75€ na 100km. Zdj si pa zračunaj če se splača.

Tvoje teorije o dinamu ne rezumem
Če misliš to, da bi elektromotor poganjal avto, gibanje avta pa vrtelo generator na avtu, je to nemogoče. Kot bi hotu sam sebe dvignit za lase

Energetik81 je napisal/-a: @drugmirko: jst se pa to učil pred 3 leti
Sej si še kr povedu, ampak par stvari si mal falil. Ustavitev in zagon TEŠ ne traja teden ampak nekaj ur. Problem je pa ta, da zagon ogromno stane, veliko več kot obratovanje na MIN moči. Zato se kljub neugodno nizkim cenam elektrike ponoči splača obratovat na MIN, preveč elektrike pa prodat npr. Italijanom
Poleg tega se za pokrivanje vršne energije ne vklaplja dizlov, ker so fejst predragi kljub takrat visoki ceni elektrike, poleg tega pa jih praktično ni. Baje še plinske Brestanice ne zaganjajo, ker je plin drag, Brestanica je mišljena v glavnem za kritično napajanje NEK. Torej pokrivajo konice v glavnem HE, trapez pa HE in TE.
Ampak zdj smo pa mal že s teme pršli s temi elektrarnami. ops:

ja, sej vem.... tisti "teden al dva" sem mislil bolj figurativno, za ponazoritev dejstva, da sta v 700 mega watni elektrarni kotel in ogen pod njim kr velika zadevščina in ni glih kot da bi kavo kuhal.... zagoni in zaustavitve takih sistemov so pač kompleksna in počasna stvar, posledično tudi draga, zato jih je bolje pustit pri miru. v vsakem primeru pa prepočasna, da bi se hitro odzivala na spremembe v omrežju.
struktura porabe in s tem povezana nihanja v omrežju je pa tudi ena čudna zver, na katero lahko vpliva tudi tako bizarna stvar, kot je polčas finalne tekme na SP! ker gre takrat pol evrope v hladilnik po pivo in sendvič, ga zlufta in se praktično istočasno vklopijo vsi hladilniški kompresorji.... :P . v posameznem gospodinjstvu je to sam pišljivih par sto watov ampak, ko se pomnoži z milijoni in milijoni gospodinjstev majo dispečerji kr problem....
zdej... za tak bizaren primer glih ne ampak, ko jim "kuzla v rit skače" se vklaplja vse, tudi dizelske agregate, sam da omrežje ne razpade.... ker mrk v pol evrope ziher košta več kot pa plin in nafta ki se skurijo v takih primerih....

sicer se strinjam, da je to že debel off topic.... ampak, če nič drugega vsej malo širimo obzorja tistim, ki se jim da brat.... :P

poleg tega, pa mam občutek, da bomo o funkcioniranju omrežja še kako rekli, če se bo razpasla ta najnovejša moda "plug in" električnih avtomobilov in hibidov....

RENO911 je napisal/-a:Ne razumem tega perpetuum mobile-a. Ali pa recimo magneti. Magnet je neka energija, ki pač je, iz ničesa. Zakaj ni mogoče s pomočjo magnetov ustvarit perpetuum mobila?

kaj si tako mislu?


žal ne gre ker ko bi kroglica prišla gor bi se tam tudi ustavila ker je magnet ne bi spustu dol, če pa bi uporabil elektromagnet pa bi porabu več elektrike kot jo pridobu[/img]

drugmirko je napisal/-a:.. kolko pa mislite da je stala vsa infrastruktura naftne industrije.... vsi naftovodi, tankerji, pristanišča, bencinske pumpe, rafinerije in ves ostali šmoren, v katerega se vlaga že zadnjih 100 let? sej to tudi ni blo zastojn! pa nisem nobenga slišal jmrat kak je to drago glede na končnih kolko...15-20% iskoristka energije nafte v avtu?? če bi se tak keš vložu razvoj in proizvodnjo sončnih celic bi kilovat celic tudi najbrž stal en evro....

drugmirko, super ilustracija glede infrastrukture. To sem hotel zadnjič povedati kot odgovor na tezo o "zaroti naftnih mogotcev" - 100 let se je vlagalo v infrastrukturo, ampak sedaj je pa že vsa tukaj in večinoma že odplačana, nova vlaganja so potrebna le zaradi postopne rasti kapacitet in vzdrževanja. In že zato gredo na svtu vsako leto milijoni/milijarde dolarjev. Tudi ta denar pa je pravi drobiž v primerjavi s tem, če bi morali vse to še enkrat na novo postaviti "iz nule".

In kje boš dobil ves ta ogromni kapital, da bi zgradil povsem novo infrastrukturo? Nihče ga nima. Oziroma če ga ima, je bolj racionalno vlagati v širitve, vzdrževanje in modifikacije trenutnega sistama.

Očitno se tukajle na forumu kar strinjamo, da je zaenkrat edina resna alternativa avto na električni pogon.
- Ta alternativa bi tudi že v zdaj, ob zdajšnjih cenah energentov bila cenovno ugodnejša od nafte. 1,75€/100km proti recimo 6€/100km je precej večja razlika kot nafta proti bencinu.
- Mislim tudi, da bi to energijo brez večjih težav pridobili. Električni avtomobili bi se večinoma polnili ponoči in tekom dneva - praktično ves čas, razen poti v službo in nazaj. Ponoči bi koristno porabili presežek električne energije, dnevni primanjkljaj pa bi lahko nadomestile sončne celice in kakšna večja črpalna hidroelektrarna.
- Možen je še en način uporabe električnih avtomobilov: kot akumulator, ki pomaga omrežju. Vsak avto bi bil lahko opremljen z napravo, ki bi pametno poskrbela za njegovo zalogo energije. Odvisno od potreb uporabnika, bi vedno najprej zagotovila na primer 50% polne akumulatorje. Z naslednjo polovico pa bi lahko razpolagali po svoje, odvisno od stanja omrežja. To komunikacijo bi pa enostavno lahko izvedli na primer z WLANom, Bluetoothom ali pa kakšno namensko tehnologijo na samem polnilnem mestu.

Sem pa še malo računal, tako na uč. 55 km dnevno pomeni nekje 9 kWh ur električne energije, kar na letni ravni pomeni 3300 kWh. V slovenskih sončnih razmerah 1 kW inštalirane moči sončnih celic v enem letu prinese 1000 kWh električne energije. Cena sončnih celic in periferije se zaenkrat giblje okrog 6000 €/kW. Potrebujemo 3,3 kW, kar stane 20 tisoč €. Za teh 20 tisoč € pa se lahko "zastonj" vozimo najmanj nadaljnjih 30 let. Strošek za nafto v 30 letih bi znašal: 55 km/dan * 365 dni/leto * 30 let * 6 l/100km * 1 €/l = 36.000 €.

No, pa še zadnji problem... električnega avtomobila se zaenkrat še ne da kupiti. Pa ne zato, ker se ga ne bi dalo narediti, ampak zato, ker ga nočemo/jo narediti. Nisem ljubitelj teorije zarot, samo v tem primeru so dejstva preveč očitna, pohlep pa prevelik ne glede na jasne posledice kurjenja fosilnih goriv.

Mate je napisal/-a: Nisem ljubitelj teorije zarot, samo v tem primeru so dejstva preveč očitna, pohlep pa prevelik ne glede na jasne posledice kurjenja fosilnih goriv.

heh, stari.... ko bi vedu kaj vse se da nardit iz konoplje, pol bi vidu kaj je to teorija zarote. zakaj pa misliš, da je "trava" bolj stigmatizirana in preganjana kot tričetrt trdih drog? petrokemija!!!! :P


ps. aj lajk tisti na uč izračun!

drugmirko je napisal/-a:heh, stari.... ko bi vedu kaj vse se da nardit iz konoplje, pol bi vidu kaj je to teorija zarote. zakaj pa misliš, da je "trava" bolj stigmatizirana in preganjana kot tričetrt trdih drog? petrokemija!!!! :P

Daj povej kaj več.

Mate je napisal/-a:Sem pa še malo računal, tako na uč. 55 km dnevno pomeni nekje 9 kWh ur električne energije, kar na letni ravni pomeni 3300 kWh. V slovenskih sončnih razmerah 1 kW inštalirane moči sončnih celic v enem letu prinese 1000 kWh električne energije. Cena sončnih celic in periferije se zaenkrat giblje okrog 6000 €/kW. Potrebujemo 3,3 kW, kar stane 20 tisoč €. Za teh 20 tisoč € pa se lahko "zastonj" vozimo najmanj nadaljnjih 30 let. Strošek za nafto v 30 letih bi znašal: 55 km/dan * 365 dni/leto * 30 let * 6 l/100km * 1 €/l = 36.000 €.

Torej zastonj napram nafti se bi vozil šele po 16,6 letih. Pred tem se voziš za isto ceno oz. dražje, kot z nafto. Torej to je koristno na zelo dolgi rok, pa moliš tudi, da nimaš dodatnih stroškov z adaptacijo ali popravilom teh celic, ker se drugače še vsee skupaj zavleče. Začetni vložek proti nafti je po pravici povedano ogromen. Me pa tudi zanima dynamika vožnje s takim motorjem.

Sicer pa ste nekateri govorili o dragih naložbah v naftno industrijo. Če pogledamo relevantne podatke vidimo, da je njihov vložek glede na koristi zanemarljivo majhen. Seveda pa niso neumni, da bodo dober zaslužek zamenjali za zastonjske energente.

Tistih 1,75€ na 100km sm zračunal glede na današnjo ceno elektrike. Ko bi se vsi vozili na štrom in ko bi zravn še nabili trošarine, bi bile cene po mojm podobne današnjim. Tko da - ta prehod na štrom bo po mojm še trajal...
Zaenkrat pa vsekakor hibridi, za katere ne vem, zakva tolk mečkajo z njimi. Vsa infrastruktura ostane enaka, samo izkoristki se zboljšajo pa uno energijo od bremzanja še nazaj dobimo.

FBR - dinamika vožnje na elektromotor je superiorna, parkat večji navor kot primerljivi bencinar in to od 0 do okol 8000rpm konstantno, to te sam nalima na zic po mojm.

In zdaj ste prišli do zaključka, da je nafta še najcenejša.

Obstaja kak bicikl s streho? Recimo avto na pedale.

Aja, se da v sloveniji skozi tehničnega spravit golf avtek?

Nekaj malega o tem, da so alge verjetno daleč najprimernejša možnost za pridobivanje biodizla in ostalih biogoriv.

AlgaeLink launches 2nd generation biofuel equipment at Biodiesel-Expo

21st September 2007
AlgaeLink, a subsidiary of the Dutch firm Bioking, will unveil its photo-bioreactors for algae-for-biodiesel production at the UK Biodiesel-Expo and Biofuels Conference, giving the UK its first demonstration of a second-generation biofuel that the conference organizer says “is already getting the bosses at Boeing excited”.

Event organizer Biofuels Media says commercial algae farming is coming to the rescue of the increasingly controversial biodiesel. Unlike crops such as soy, palm, corn and rapeseed, many strains of micro-algae contain as much as 70% oil - up to 25 times more than oil seed rape.

With increasing interest in biodiesel as an alternative to fossil fuel, many have looked at the possibility of growing more oilseed crops as a solution to the problem of peak oil, but have raised concerns over the displacement of food crops, impact on biodiversity, and rising feedstock prices.

Algae is also capable of absorbing nitrogen from wastewater and extracting carbon dioxide from the atmosphere. Algae can be grown in open ponds or sealed in clear tubes to produce far more oil per acre than food crops such as soybeans.

Other advantages claimed for micro-algae as a fuel feed crop include:

- All year cultivation and short life cycle

- The fastest growing plant on earth - 100 times faster than trees – algae typically double their weight daily

- Algae requires only raw materials that are abundant: sunlight, water, carbon dioxide and nutrients

- Algae can grow in adverse conditions for other crops such deserts and saline waters

The Biodiesel-Expo and Biofuels Conference has attracted 100 exhibitors from both the UK and overseas.

(www.biofuelsmedia.com)

Obstajajo tudi manj intenzivni načini gojenja alg, ki so precej poceni, hkrati pa v sozvočju s sodobnim kmetijstvom (isti stroji, namakalni sistemi, uporaba in obenem prečiščevanje odpadnih voda iz kmetijskih procesov itd)

algal systems could produce between 2000-20,000 gallons of biodiesel-worthy vegetable oil per acre (an acre of soy yields 40-60 gallons), algae stands as the great green hope of the appropriate biofuels revolution.

Recent announcements from Diversified Energy + XL Renewables and Originoil push algal oil further into the ever-diversifying biofuels toolkit. It is my hope that these pioneering technologies will be integrated and improved upon by the likes of Solix, Greenfuel Technologies Corp, Solazyme, Live Fuels and all of the other algae entrepreneurs in the cleantech space.

First, Diversified / XL’s Simgae announcement:

According to the companies, the new technology, called Simgae™, uses common agriculture and irrigation components to produce algae at a reduced cost. The system uses unique thin walled polyethylene tubing, called Algae Biotape®, similar to conventional drip irrigation tubes.

The patent pending biotape is laid out in parallel across a field. Under pressure, water containing the necessary nutrients and a small fraction of algae are slowly introduced into the biotape. Carbon dioxide is injected periodically and after roughly 24 hours the flow leaves the Algae Biotape with a markedly greater concentration of algae than was started.

All the supporting hardware components and processes involved in Simgae are direct applications from the agriculture industry. Re-use of these practices avoids the need for expensive and complex hardware and costly installation and maintenance.

The design is expected to provide an annual algae yield of 100 - 200 dry tons per acre. Capital costs are expected to be approximately $45k - $60k and profitable oil production costs are estimated at only $0.08 - $0.12/pound. These oil costs compare to recent market prices of feedstock oils anywhere from $0.25 - $0.44/pound.

Nekaj malega o posledicah pridobivanja biodizla iz biomase oz poljščin. To seveda ni nič proti uničevanju brazilskega gozda (pljuč planeta), kjer očiščeno (česa?!!?) zemljo namenjajo pridobivanju predvsem bioetanola, pa tudi na biodizel računajo.

An agricultural conference in Hungary yesterday heard from Szent Istvan University professor Marta Birkas that the effects of a drought which halved the country’s maize crop this year had been exacerbated by soil evaporation accelerated by the removal of stalks and straw from the harvested land for use as biomass in power generation. (Planet Ark, 21 September)

Če malo pogledam te številke, se zdi, da bodo hibridi na biogoriva iz alg solidna možnost za nekaj časa. Vsekakor so zmogljivejše fotovoltaične celice, fuzija in el. avti edina prava prihodnost, a do takrat (do masovne in poceni tehnologije) bo morda preteklo še precej vode. Bomo videli.

esem je napisal/-a:Če malo pogledam te številke, se zdi, da bodo hibridi na biogoriva iz alg solidna možnost za nekaj časa. Vsekakor so zmogljivejše fotovoltaične celice, fuzija in el. avti edina prava prihodnost, a do takrat (do masovne in poceni tehnologije) bo morda preteklo še precej vode. Bomo videli.

Se strinjam. Res je škoda, da "kopenski" viri biogoriv niso tako smotrni, oz. škodujejo ekosistemom in pridelavi hrane. Če bojo pa kej z algami zrihtal, toliko bolje. Seveda dokler ne zrihtajo fuzijske elektrarne

lp