Napisal/-a chan Sr dec 15, 2010 4:35 pm
IQ ALI KAKO SEM SPOZNAL, DA DOLŽINA NI POMEMBNA
Ko že človek, poln velikostnih dvomov ugotovi, da se lahko z vozilcem, velikosti gajbice za krompir, v obliki daljnevzhodnega Ayga, prav spodobno premika po širnem svetu, ga takisti proizvajalec udari s proizvodom, velikosti škatle za Bata čevlje. Človek bi ga kar gledal ter posadil v teglc ter ga zalival, misleč: "Sej bo zrasel, revček,…". Najbrž bi na kakšnem čudaškem tekmovanju celo zmagal, ko bi vanj "zložili" cel razred japonskih šolarjev, pa še bi ostal kakšen predalček za I-Pad.
Kakšen Dolenjček bi se nad IQ zagotovo začudil: "Aj kju, kuga pa je tu?", saj se je že ob pogledu na filozofskega predhodnika Smarta čudil, rekoč: "Sej ku se zaletiš, te u takem avtu čaka samu še smart…".
Inteligentnosti koncepta pa se ob nekajdnevnem druženju s plebejskim Cygnetom razkrije, kot Monet-ov Sončni vzhod. Ko se nejeverni Tomaž sprehodi okrog vozilca ter preveri, da ima res zmontirana štiri kolesa ter da brisalci ne štrlijo čez vetrobransko steklo, ga pozitivno preseneti brezstičnost ključa, komoditete vajen od avtomobilov, kateri bi lahko ajkjujčka posadili v prtljažnik. V podzavest se prikrade nežen otroški spomin, kako je štiričlanska družinica švercala pomaranče prek Pliberka ter v ročicah stiskala čokoladni opoj, Mokka Kaffee pa se je v enostopenjsko nastavljivem ogrevalnem fičotovem sistemu do doma že itak skuhala. Spomin na fičkarije se razblini, ko nejevernež zasede zelo spodobno odmerjen sedalni prostor ter oprime zelo spodoben volanski obroč.
Preseneti ga obarvanost plastičnih oplat, ki prikradejo spomin na Mokka Kaffee, sama kombinacija pa pušča pridih prestižnosti, ekskluzivnosti ter rahle erotičnosti. Slednja se kar razblini ob pesmi "Na zadnjem sjedištu moga auta", ko vzburjena mladičad ugotovi, da "zadnje sjedište" sicer obstaja, vendar prvenstveno namenjena posteljnim avanturam kakšnega Frodota, s potencialom Nadie Comaneci. Sopotna duša tudi kaj kmalu ugotovi, da bo za poslušanje Bjelog Dugma, upravljal samo voznik s svojim "bjelim dugmom" na volanskem obroču…če je sploh v njegovem glasbenem repertoarju…
"We are ready to launch…". Dežna ploha IQ-čka ne spere s cestišča, dežne kapljice pa se presenečeno umikajo z vetrobranskega stekla ob pametnem posredovanju senzorskega otepača. Smerna stabilnost preseneča do trimestne številke na števcu hitrosti, kasneje postane nemiren, kot slepi pes, ki ga tišči na stran. Motorčkovo trivaljno brnenje z vibrirajočim ugodjem prija nežnejšemu spolu. Trenutna odzivnost je hipna, kot kozja driska, menjalna natančnost pa prijetna, kot mazanje Rame na kruh. "…we are ready for lunch".
Vprašanje se porodi samo od sebe, kaj bi se zgodilo ob potencialnem crash testu s 100 kilskim merjascem na notranjskih serpentinah. Turistična agencija se hvali s svojo garsonjero, da ima pet zvezdic, poleg vseh elektronskih komponent (razen mikrovalovke ter LCD-ja), pa menda vsebuje toliko zračnih blazin, da so forenziki menda že po večih težjih prometnih nesrečah z IQ-jem ugotovili, da so potniki umrli od zadušitve z airbagi in NE zaradi trka…
IQ je idealna igrača za stave – ob pogledu na cenik, se marsikateri nadebudni kupec nove, menda brez zatikajoče stopalkaste Toyote, lahko stavi z vsakim mladim ljubljanskim lastnikom BMW-jeve limuzinske petice, da je plačal definitivno VEČ za avto. Ter se lahko istočasno pohvali, da ga lahko vtakne prav povsod…
Max Modic pravi, da je dolžina pomembna, IQ-jeva poskakujoča igračka demantira njegovo izjavo, saj je moč z IQ-jevo dolžino doživeti totalno orgazmična doživetja. Trdim, da bi lahko postal IQ v avtomobilizmu nova črna…
"Quidquid latine dictum sit, altum viditur."