belkaena je napisal/-a:Jaz sem tudi vozil najprej bencinarja, potem pa še dizla 1.5 DCI, vsakega po eno uro in takoj ko sem se vsedel v dizla sem rekel "to je to". Skratka definitivno dizel. Zelo prijetno sem bil presenečen, ko mi je prodajalec na koncu povedal ceno in sicer 1.5 DCI Dynamique oprema (torej predzadnja) za 17.500,00 EUR.
Edino kar me je razočaralo je grdo narejena obroba okoli strešnega okna, zgleda kot bi jo kdo na roke s šivanko sešil.
Bil sem definitivno prepričan, da mi vizualno ne bo všeč, saj mi petvratni model na slikah nikakor ni "potegnil", pa se je izkazalo ravno obratno, in če bi se odločil za nakup nebi izbral kupeja, zaradi funkcionalnosti.
Lp
SpeedyRS je napisal/-a:Ne sekiraj se. Zmeraj je tako, ko rečeš, da je določen model od Renault-a lepši od VW-evega. Tako, da na tem forumu se je boljše zadržati svojega osebnega mnenja, saj te itak vsi drugi posiljujejo s svojimi favoriti. Razn, če si z večino, sepravi z deutche fahrerji.
Bruno Kuzmin, Delo 13.12.2008 je napisal/-a:Dovolj avantgarde! Dobrodošli v svetu klasike in zadržanosti, ki se spogledujeta z germansko oblikovalsko šolo, bi lahko razbrali najnovejše sporočilo francoskega Renaulta. Megane tretjega rodu je utelešenje spremenjene filozofije, s katero si želi galska avtomobilska hiša priboriti širši krog kupcev v tako imenovanem golfovem razredu. Megana druge generacije so pri tem omejevale drzna oblika, neprepričljiva kakovost in nič izjemne vozne lastnosti.
Megane, ki nosi v petvratni izvedbi oznako berline, je v primerjavi s predhodnikom prevzel nov slog. Še včeraj avantgardno in glede na tekmece drugačno, ostro začrtano podobo je zamenjal z mehkejšimi in bolj konvencionalnimi potezami. Dominanten zadek z nenavadnim zadnjim steklom, s katerim je bil megane druge generacije v množici pustih tekmecev tako zelo opazen, je dokončno odromal na smetišče avtomobilske zgodovine. Enako bi lahko rekli za prednji del. Novi megane, ki je slabih devet centimetrov daljši, je bolj zadržan in tako sproža številna vprašanja. Tudi tisto o pomanjkanju samozavesti galskih oblikovalcev. Radikalno spremenjena oblikovna zasnova je seveda razočarala ljubitelje megana druge generacije, hkrati pa vrta dvom, ali bo novinec s svojo mlačno podobo res toliko uspešnejši pri pridobivanju novih kupcev.
Opazno drugačna in brez dvoma prijetnejša kot nekoč je notranjost. Voznika pričakajo izdatno nastavljiv volanski obroč, spodoben sedež in ustrezneje kot doslej nameščeni pedali in prestavna ročica. Zanimivi, čeprav ne nujno zelo lepi, so merilniki z analognim prikazom motornih vrtljajev in digitalnimi prikazovalniki za hitrost, količino goriva in temperaturo hladilne tekočine. Kakovostnejša je izdelava in dovolj dragoceni se zdijo materiali, čeprav drži, da se novi megane tu ne more enakovredno kosati s volkswagnom golfom. Bolj bega le sredinska konzola z nizko nameščenim radijskim sprejemnikom z nepriročno majhnimi stikali. Nekaj zagat z ergonomijo razkriva še stikalo tempomata, postavljeno med prednja sedeža. Poleg tega je nekaj stikal, ki se sicer ne uporabljajo pogosto, skritih pod levo stranjo volanskega obroča. Se pa megane hvali s številnimi (sicer doplačilnimi) dodatki iz višjih avtomobilskih razredov, kot so električna parkirna zavora, pametna kartica in pomična prednja biksenonska žarometa.
Nobene revolucije ne pomeni že lep čas znan 1,6-litrski bencinski štirivaljnik z 81 kW (110 KM). Motor z dvema odmičnima gredema in spremenljivim krmiljenjem ventilov je ustvarjen z mislijo na umirjeno družinsko rabo in tako se najlepše obnaša pri zmernih obremenitvah. V mestu je vožnja z njim prijetna. Manj prepričljivo mine prehitevanje pri večji hitrosti, vožnja v ostrejše avtocestne klance in doseganje velike hitrosti; nekaj tekmecev je bolj prožnih in v tem pogledu boljših. Pa tudi po porabi goriva se najdejo skromnejši.
Boljša novica se nanaša na manj vidno mehaniko. Podvozje tretjega megana je v osnovi zelo podobno nekdanjemu, a se kaže zaradi nekaj konkretnih popravkov v drugačni luči. Najbolj pozitivno izstopa električno podprt servovolan, ki je zdaj hitrejši in natančnejši – kar niti ni tako velik dosežek glede na predhodnika. Megane se z njim pelje uravnoteženo, udobno in stabilno, čeprav v njegovi zadnji poltogi premi in klasičnem vpetju prednjega kolesnega para ne gre iskati izstopajoče športnosti.
Novi, tretji megane po vrsti je v vseh pogledih zelo korekten izdelek. O tem ni dvoma. Ostaja pa dvom o njegovi podobi, za katero se vseeno zdi, da bi morala biti bolj drzna, razburljiva in emocionalna. Praksa je žal jasna: oblikovno dolgočasne avtomobile nižjega srednjega razreda znata dobro prodajati le Volkswagen in Toyota. Da bo novi in z vidika varnosti zelo prepričljivi megane to lahko spremenil, ni čisto samoumevno.
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gostov